Torek, 30. april
Zapelji me, slovenski film, ponovitev, ob 21.30, TV SLO 2
Luka, 19-letni mladenič, odhaja iz mladinskega doma, svojega edinega zatočišča, kjer je zapuščen od mame in sorodnikov preživel zadnjih devet let. Ob vstopu v novo življenjsko obdobje je njegova želja, da odkrije, kje je pokopan njegov oče. Zaposli se v tovarni za predelavo mesnih izdelkov, kjer spozna prikupno Ajdo in se vanjo zaljubi. Toda preteklost in spomini na otroštvo mu ne dajo miru, zato se odpravi po sledeh svoje družine in kmalu odkrije pretresljivo skrivnost, ki spremeni njegov pogled na svet. Luka spozna, da je njegova edina uteha ljubezen do Ajde, ki pa pred njim skriva svoje prav občutke. Tudi ona ima namreč svojo temno družinsko skrivnost.
Sreda, 1. maj
Dedek gre na jug, slovenski film, ob 20.05, TV SLO 1
Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnega spleta okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti.
Četrtek, 2. maj
Kanižarica, delu čast in oblast, dokumentarni film, ponovitev, ob 18. uri, TV SLO 2
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete.
Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame.
Skupaj, slovenski film, ponovitev, ob 20.05, TV SLO 2
Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje še lahko živela skupaj. Film Marka Šantića na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo zamolčevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno živi v različnih skupnostih.
