Veno Taufer v svoji delovni sobi. Sedi pred pisalno mizo, na kateri je polno papirjev in računalnik. Na mizi je tudi lonček s kavo. Skodelico drži v rokah, pije in gleda v zaslon računalnika pred seboj. Foto: iz filma Brez pik in vejic, arhiv MMC
Veno Taufer v svoji delovni sobi. Sedi pred pisalno mizo, na kateri je polno papirjev in računalnik. Na mizi je tudi lonček s kavo. Skodelico drži v rokah, pije in gleda v zaslon računalnika pred seboj. Foto: iz filma Brez pik in vejic, arhiv MMC

Torek, 17. 8., ob 13.50, TV SLO 2
Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film, ponovitev

Portret Vena Tauferja, pesnika dramatika, esejista, prevajalca, pobudnika literarnega festivala Vilenica in predsednika slovenskega PEN.

Veno Taufer je dobitnik številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, tako Sovretove kot Jenkove, prejel je tudi nagrado Branka Miljkovića, mednarodno srednjeevropsko nagrado, Prešernovo in Župančičevo nagrado ter zlati red za zasluge RS. Je redni član evropske pesniške akademije. Prevaja iz angleščine ter iz srbskega in hrvaškega jezika v slovenščino. Film sledi vezi med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in njegovim nenehnim družbenim udejstvovanjem. V luči radikalne zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Dokumentarni portret izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti.

Scenarij in režija Lara Simona Taufer.

Zvočni opis je pripravila in interpretirala Carmen L. Oven.

Na fotografiji je mlada ženska, ki v naročju drži deklico.  Foto: SOJ RTV SLO/Izobraževalni program TV Slovenija
Na fotografiji je mlada ženska, ki v naročju drži deklico. Foto: SOJ RTV SLO/Izobraževalni program TV Slovenija

Četrtek, 19.8., 17.25, TV SLO 1
Posebne zgodbe: (Pre)zgodaj odrasli, ponovitev

Paulina, Anja, Jurij in Sergej. Zaznamovali so jih različni dogodki, zaradi katerih so odrasli hitreje kot večina njihovih vrstnikov. Jurij je pri štirinajstih letih odšel od doma v Španijo, svojim košarkarskim sanjam naproti, pozneje mu je pri trinajstih letih sledil brat Sergej. Paulina je bila uporniška najstnica, ki je zanosila pri šestnajstih letih, Anji pa je pri isti starosti življenje na glavo obrnila diagnoza rak. O strahovih, boju, uporništvu, odločitvah, odraščanju, ciljih, življenju pripovedujejo tako sami kot njihovi bližnji, o zgodnjem odraščanju pa razmišljata tudi psihologinja in psihiatrinja.

Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik.

Zvočni opis je pripravila in interpretirala Mojca Mavec.