Po podatkih najobsežnejše vseevropske raziskave o nasilju nad ženskami, ki temelji na razgovorih z 42 tisoč ženskami v 28-ih državah članicah EU, je vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično in/ali spolno nasilje. Ravno toliko jih je doživelo tudi psihično nasilje. Posebna skupina, ki potrebuje več pozornosti, so starejše ženske, ki po besedah strokovne delavke Društva za nenasilno komunikacijo mag. Tjaše Horvat težje urejajo finančno in stanovanjsko situacijo, so večkrat izolirane in o nasilju, še posebno, če je povzročitelj partner ali odrasel otrok, zaradi sramu in vzgoje, nikdar ne spregovorijo. "Te ženske so bile vzgojene v duhu, da 'je treba potrpeti'. Velikokrat slišimo, da se bojijo, da jim bo družina zamerila, če zapustijo nasilnega partnerja. Nekatere se bojijo oditi, ker so od partnerja finančno odvisne, spet tretje, ki delajo na kmetiji, menijo, da v primeru njihovega odhoda, nihče ne bo skrbel za živali. Zato starejše ženske potrebujejo več podpore in pomoči," je opozorila Horvatova.
Največji težavi sta nedostopnost do informacij in izolacija
V ljubljanskem Zavodu za oskrbo na domu (ZOD) vsak mesec oskrbijo 800 oseb, večina je žensk, je povedala namestnica direktorice ZOD mag. Laura Perko. "Tretjina jih živi z moškim partnerjem, tretjina s svojimi odraslimi otroki ali z njihovimi družinami, tretjina pa samih," je povedala Perkova. Oskrbovalci na terenu vidijo marsikaj, vendar večina žensk, ki so po navadi izolirane od informacij, težko spregovori o nasilju. "Te ženske se počutijo razvrednotene, položaj se jim zdi brezizhoden. Bolj ko so izolirane, bolj ko so odvisne od oskrbovalca, večja je nevarnost zlorab," je poudarila Perkova, ki je podobno kot druge sogovornice prepričana, da je lasten dom velikokrat najnevarnejši kraj za starejše ženske. "Pogosto nasilje izvajajo ljudje, ki so osebi najbližje. Velikokrat ima povzročitelj težave z odvisnostjo od alkohola. Odrasli otroci izvajajo finančno nasilje z izsiljevanjem in grožnjami, vezanimi na dedovanje. Naši oskrbovalci so bili priča tudi psihičnemu nasilju s strani družinskih članov: poniževanju, kričanju, zmerjanju in žaljivkam, včasih je tako hudo, da so tudi oskrbovalci prestrašeni," je razkrila Perkova in obžalovala, da le redki o tem spregovorijo na glas ter opozorila še na osebe z demenco, ki so v še težjem položaju, saj ne zmorejo povedati, kaj se jim dogaja.
Zaradi nasilja vsakih deset minut umre ženska
Ginekologi so tisti, ki lahko najlažje opazijo znake spolnega nasilja. "Spolne poškodbe so pri starejših ženskah precej hude, saj so bolj občutljive," je pojasnila ginekologinja Tinkara Srnovršnik iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Ženske, ki so žrtve nasilja, včasih spremljajo družinski člani, ki vztrajajo, da želijo prisostvovati pri pregledu in na ta način preprečijo, da oseba spregovori o nasilju, je povedala Srnovršnikova in pozvala k večji občutljivosti vse zdravstvene delavce: "Medicinske sestre in bolničarji veliko lažje opazijo različne podpludbe, opekline, rane, zato bi bilo prav, da so čim bolj pozorni na to in opozorijo zdravnike." Poudarila je, da ženske v stiski ne potrebujejo pomilovanja, ampak pomoč, "le tako se bo število nasilno umorjenih in trpinčenih žensk lahko zmanjšalo. Raziskave Združenih narodov namreč kažejo, da je bilo lani po svetu umerjenih 85 tisoč žensk, 60 odstotkov s strani intimnega partnerja ali družinskega člana, to pomeni, vsak dan 140 žensk, ena vsakih 10 minut," je še povzela Srnovršnikova.
Potrebne so sistemske rešitve
Prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo je kot še enega od vzrokov, da ostaja nasilje med starejšimi skrito, navedla stereotipe o starejših, da so hudobni, sebični in si izmišljujejo stvari ter se jim zato velikokrat ne verjame. Prav tako je v Sloveniji po njenih besedah to področje premalo raziskano. "Zelo malo vemo o nasilju nad starostniki, saj imamo v Sloveniji manj kot pet raziskav na to temo," je dejala Leskoškova in pozvala, da se je treba začeti ukvarjati tudi z vsebino nasilja in ne le s pojavnostjo. Vse sogovornice so se strinjale, da mora država sistematično poskrbeti za to skupino ljudi. "Potrebno je sistematično izobraževanje zdravstvenega osebja, da bo znalo usmerjati ženske," je dejala Srnovršnikova in predlagala, da bi se podobno kot pri nosečnicah uvedla redna preverjanja na primarni zdravniški ravni. Vse so poudarile tudi pomen sodelovanja celotne skupnosti, ki lahko med prvimi prepozna znake nasilja. Vsi sodelujoči so se tudi strinjali, da je znotraj skupine starejših žensk izjemno veliko razlik med njimi in kot še posebej ranljivo skupino so izpostavili starejše ženske z oviranostmi, za katere imamo v Sloveniji trenutno na voljo zgolj eno varno hišo.
