Pred letom dni je ustvaril spletno trgovino Samopostrežna, za programsko kodo spletnih strani pa pravi, da jo z bralnikom zaslona in brajevo vrstico hitro prebere, mu pa programiranje vzame več časa kot videčim, saj vsako vrstico prebere posebej. Kot oseba z okvaro vida hitro in jasno izpostavi probleme z dostopnostjo spletišč, zato smo z njim na kratko spregovorili tudi o Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki deloma stopa v veljavo z letošnjim septembrom. Spregovoril pa je tudi, o čem bo predaval na bližajoči se brezplačni delavnici, ki bo v sklopu operacije Ustvari svojo prihodnost znotraj projekta LAS v objemu sonca, ki jo soorganizirata Primorski tehnološki park in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, potekala 23. in 24. aprila preko videkonferenčnega klica.
Splet lahko vidimo kot polnega pasti in ovir, sploh za ljudi z okvaro vida, prav njim pa lahko nedostopnost spleta pomeni tudi dodatno možnost za izključenost. Kaj menite o tem, kako vi vidite svoj odnos s spletom? Kdaj ste spletli z njim to vez, ki jo nadgrajujete še danes?
Prvič sem spletne strani začel uporabljati že v osnovni šoli, nekje v petem razredu, ko smo se med drugim učili tudi slepega tipkanja. V vseh teh letih moram reči, da se je zgodil kar velik preskok, saj v tistem času, torej nekako pred petnajstimi leti, splet še ni bil poln vseh mogočih informacij, denimo raznih pojavnih oken s premikajočimi oglasi ali video posnetkov, ki se začnejo samodejno predvajati ob kliku na neko povezavo. Spletne strani so bile včasih tudi bolj enostavne za nas slepe.
Veliko se ukvarjate s spletišči. Eden od pomembnih vidikov za slepega uporabnika spletišč je dostopnost – kako vidite stanje slovenskih spletišč s tega vidika? Se stvari izboljšujejo?
Kar se tiče uradnih spletnih strani, torej spletnih strani državnih institucij in organov, se mi zdi, da je bilo v teh letih narejeno nekaj korakov, s katerimi se je njihova spletna dostopnost izboljšala, saj so ob uporabi bralnika zaslona strani postale dokaj pregledne. Težave pa nastajajo pri drugih straneh, denimo novičarskih portalih ali spletnih trgovinah, ki dejansko ne upoštevajo smernic za dostopnost. Kar se teh spletnih strani tiče, so nekateri naredili kakšen korak naprej k izboljšanju, spet drugi pa ne. Obenem pa se, kot že omenjeno, veliko spletnih strani preživlja s pomočjo oglasov, ti pa za slepe predstavljajo v tem primeru največjo oviro. Tu lahko dodam še, da tudi slike na večini spletnih strani še vedno niso opisane – kot denimo to počnete na Dostopno.si – vendar bi bilo to velikokrat dobrodošlo, saj sam pravim, da slika pove 1000 besed. Na področju dostopnosti spletišč se stvari izboljšujejo, vendar bo potrebno še kar nekaj dela, da dosežemo cilj, ki bo zadovoljil večino slepih in slabovidnih uporabnikov spleta pri nas. Pri tem je izrednega pomena, da lahko slepa oseba odpre vsako povezavo, kar pa pri nekaterih spletnih straneh zaradi posebnega grafičnega oblikovanja ni mogoče.
Kaj pa v času epidemije – lahko do informacij, dostopnih na spletu, dostopate hitro in zlahka?
Načeloma ja. V tem času predvsem več nakupujem prek spleta. Pri nekaterih trgovcih lahko nakup opravim zelo enostavno, medtem ko pri določenem ponudniku spletne trgovine, ki pa ni iz Slovenije, vendar se nahaja v območju EU, nakupa ne morem opraviti samostojno, saj je spletna stran zaradi posebnega grafičnega oblikovanja zame nedostopna in v tem primeru potrebujem pomoč videče osebe. Kar se tiče ostalih informacij, torej spremljanja novic, branja člankov in podobno, sem do njih že prej dostopal brez težav.
Septembra letos začne deloma veljati Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij – kaj mislite, da bo prinesel v slovensko informacijsko krajino?
Upam, da bodo ponudniki končno začeli upoštevati vsa pravila, ki bodo veljala na tem področju. Predvsem se bodo morali izkazati pri mobilnih aplikacijah, saj se mi zdi, da je tu zaenkrat postorjenega še najmanj: preveč je oglasov, nekaterih gumbov sploh ni možno prebrati, kaj piše ali jih aplikacija za govor niti ne zazna. Med drugim sem prav slednje opazil pri mobilni aplikaciji za spremljanje televizije pri drugem največjem slovenskem ponudniku telekomunikacije. Žalostno je, da tega še danes niso popravili, čeprav sem jim o tem pisal že leto ali dve nazaj, pa je bilo javljeno le: "Potrudili se bomo, da se stvari uredijo čimprej."
Mnogi pravijo, da je uvajanje dostopnosti spletišč draga stvar, nekateri predstavniki invalidskih organizacij pa trdijo, da se pri upoštevanju dostopnosti strošek zviša le za pet odstotkov. Kaj mislite o tem?
Načeloma samo prilagajanje ni nikakršna znanost. Le določene funkcije na spletu je treba oblikovati malo drugače in za začetek postaviti kakšen oglas manj na spletišče in začeti opisovati slike. Mislim, da tistemu, ki v članek naloži sliko, ni težko zraven napisati petih besed, kaj se nahaja na sliki. Že če bodo ustvarjalci spletišč začeli s takimi stvarmi, ki so zelo enostavne in ne stanejo nič, bo narejeno ogromno, da postanejo spletne strani bolj prijazne tudi za slepe.
Tudi sami se pri svojem delu veliko ukvarjate s področjem informacijske tehnologije, zagnali ste spletno trgovino Samopostrežna. Kakšna pot je vodila do uresničitve vaše ideje? V enem od intervjujev ste zapisali, da ste bili razočarani nad birokracijo, ki vam je stvari močno oteževala.
Res je. S prodajo preko spleta sem začel lansko leto. Birokracija je pri nas velik problem in to vsepovsod. Najslabša stvar pri vsem tem je, da čas beži, ti pa še ne moreš začeti delati: čakaš na eno institucijo, da se zgane, potem te čez 14 dni pokličejo na testiranje, ki pa sploh ni primerno za slepe in slabovidne. Šele ko vse to opraviš, dobiš odločbo, s katero dobiš pravice, da koristiš ugodnosti kot s.p, ki ti pripadajo kot invalidu. To je trajalo dobro leto, kar ni malo. A po vsem tem času sem vseeno uspel odpreti svojo spletno trgovino.
Kaj si želite v prihodnosti na vaši karierni poti? Kaj bi si želeli še ustvariti in kakšni so vaši cilji na področju informacijske tehnologije?
Že to, kar imam, je zame zelo dobro. Seveda je moja želja, da trgovina postane večja in bolj prepoznavna in da jo gradim še naprej. Vendar – kot sem že omenil tudi v drugih intervjujih – na tem delam počasi in previdno, saj se še malo 'učim', da vidim, kako stvari, ki se tičejo prodaje, potekajo. Zato tudi nove izdelke zaenkrat dodajam še bolj počasi. Do tega trenutka sem proces prodaje že dokaj dobro spoznal, tako da bo v naslednjih mesecih marsikaj drugače, predvsem imam v mislih tu hitrejše dodajanje izdelkov.
Delavnica, ki jo boste vodili 23. in 24. aprila preko videokonference, bo na temo izdelave spletnih strani. Kako bo delavnica potekala? Z delavnicami omogočate slepim in slabovidnim, da se naučijo osnov postavitve spletne strani. Je lahko splet okno v svet tudi za tiste z okvaro vida?
To bo moja prva delavnica. Na njej bom pokazal, kako sem izdelal spletno trgovino, tu mislim predvsem na postopek namestitve vseh programov in komponent, pokazal bom, kako se doda v trgovino izdelke, opravili pa bomo tudi testni nakup. V drugem delu predavanja pa bom predstavil svoj vidik odpiranja podjetja, torej kako sem prišel do ugodnosti, ki mi pripadajo, na kaj je treba biti pozoren, ko se odpira s.p., nato pa bom pokazal tudi, kako se izdaja račune in predračune, kako se natisnejo nalepke za pošiljanje in tudi kako najlažje pripraviti paket za pošiljanje. V predavanju bodo zajete bistvene stvari za začetek prodaje za slepo ali slabovidno osebo. Menim, da imamo spletno trgovino lahko tudi slepe in slabovidne osebe, morda pa po koncu predavanja dobim kakšno 'konkurenco' na tem področju tudi v Sloveniji.