Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc se je včeraj udeležila seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide (odbor), na kateri so razpravljali o izzivih in pomanjkljivostih osebne asistence. "Z Zakonom o osebni asistenci, ki je v veljavo stopil leta 2019, je Slovenija naredila pomemben korak k boljši vključitvi invalidov v družbo. Storitev osebne asistence omogoča bolj neodvisno in kakovostno življenje osebam, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, vendar pri Varuhu človekovih pravic opozarjamo, da osebna asistenca ni edina oblika pomoči, ki jo potrebujejo ranljive skupine. Potrebna je vzporedna krepitev različnih oblik pomoči – od močne patronažne in paliativne mreže, pomoči na domu in oskrbovanih stanovanj do drugih oblik deinstitucionalizacije. Pri posamezniku, za katerega se oceni, da mu pravica do osebne asistence ne pripada, hkrati pa se ugotovi, da mu je pomoč druge osebe nujno potrebna, je treba zagotoviti drugo pravico v ustreznem obsegu," je na seji poudarila namestnica varuha dr. Možina Zupanc.
Izvedenci komisije upoštevali priporočila varuha pri napovedi obiska
Dodala je, da se s pomanjkljivostmi ureditve osebne asistence institucija Varuha človekovih pravic seznanja predvsem preko pobud, ki jih prejema s strani tako uporabnikov osebne asistence, izvajalcev osebne asistence in osebnih asistentov kot tudi oseb, pri katerih je ugotovljeno, da do osebne asistence niso upravičeni, čeprav oni sami menijo, da tovrstno storitev potrebujejo in bi jim omogočila enakopravno vključenost v družbo. »Stanje pa smo preverjali tudi na terenu in v enem konkretnem primeru prisostvovali obisku komisije izvedencev pri nosilcu. Pozdravljamo, da je Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo upošteval priporočilo Varuha, da izvedenci ob napovedi svojega obiska ali najkasneje dan pred obiskom prosilcu termin obiska napovejo bolj natančno, saj so bili pred tem prosilci za osebno asistenco seznanjeni le z dnem obiska, ki se je izvedel med 8. in 16. uro, kar je od prosilca terjalo, da je bil dejansko cel dan doma v pričakovanju, za tisti dan je moral odpovedati vse morebitne aktivnosti ali celo koristiti letni dopust, če je bil zaposlen,« je pojasnila namestnica.
"Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence naj bo del vsake obrazložitve odločitve"
Varuh človekovih pravic na področju osebne asistence ocenjuje, da državo čaka kar nekaj izzivov. Namestnica varuha je na seji odbora izpostavila tri najbolj ključne težave, ki jih ugotavlja Varuh. "Menimo, da bi moral biti izpolnjen Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence del vsake obrazložitve odločitve. Le tako lahko posameznik razume, zakaj je bila določena odločitev sprejeta, in lahko tudi učinkovito uporabi pravna sredstva. Zdaj je namreč obrazec namenjen le interni rabi izvedencev, moral pa bi biti sestavni del izvedenskega mnenja in tudi odločbe o priznanju oziroma nepriznavanju pravice do osebne asistence," je dejala namestnica. Druga težava, ki jo je izpostavila na seji, je primer starejših nad 65 let. Trenutna ureditev je namreč takšna, da oseba po 65. letu starosti ne more pridobiti pravice do osebne asistence. Če je bila oseba storitve deležna že prej, je po tej starosti ne more več pridobiti. Po mnenju Varuha človekovih pravic je takšna ureditev povsem neustrezna. Vprašanje je sicer že v presoji pred Ustavnim sodiščem RS, saj takšna ureditev ne omogoča enake obravnave vseh posameznikov s primerljivimi težavami.
"Kriteriji za upravičenost do osebne asistence naj se jasno in zakonsko določijo"
Tretja težava, ki jo zaznava Varuh človekovih pravic, pa je, da bi morali zagotoviti izvedenstvo, ki temelji na široki in strokovni oceni. "Zagovarjamo postopek ocenjevanja, ki bo temeljil na večji strokovni usposobljenosti izvedenstva, z namenom prepoznave dejanske potrebe po pomoči določenemu posamezniku. Žal opažamo, da pravice posameznikov v nekaterih primerih v pretežni meri slonijo na Ocenjevalnem obrazcu za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence in ne na dejanskem stanju. Ob tem poudarjam, da ni ustrezno, da se kriteriji ne urejajo s primerno zakonsko podlago ali vsaj podzakonskih aktom, temveč samo preko omenjenega obrazca, kar pa je v neskladju z ustavo. Zato pozivamo, da se kriteriji za upravičenost do osebne asistence jasno in zakonsko določijo," je še izpostavila namestnica varuha dr. Možina Zupanc.