Stolpnice, ki so jih preverili v raziskavi o potresni odpornosti petnajstih najranljivejših stolpnic v Ljubljani, so bile projektirane za zelo nizke potresne sile. Načrtovane so bile tako, da prenesejo vodoravno silo, ki predstavlja samo 4 odstotke lastne teže. V času, ko so jih gradili, je to ustrezalo predpisom. Glede na materiale, so v raziskavi potresne odpornosti stolpnice razdelili v tri tipe. Stolpnice tipa A imajo opečne zidove, zgrajene so bile med letoma 1959 in 1961. Te stolpnice bi lahko utrdili od zunaj ali gradili nadomestne stavbe. Stolpnice tipa B so bile zgrajene med letoma 1960 in 62, zidovi so sestavljeni iz betonskih votlakov. Pri teh stolpnicah je mogoča le nadomestna novogradnja. Stolpnice tipa C sestavljajo monolitne betonske stene brez jeklene armature, zgrajene so bile v letih 1964 in 65. Pri teh zunanja utrditev ni mogoča, možni rešitvi sta notranja utrditev in nadomestna novogradnja. Zunanje ali notranje utrditve naj bi stale v povprečju 5 milijonov evrov na zgradbo oziroma več kot 110 tisoč evrov na stanovanjsko enoto. Nadomestne novogradnje bi stale v povprečju slabih 8 milijonov evrov na enoto, kar pomeni slabih 180.000 evrov na gospodinjstvo.
Najbolj kritične so večstanovanjske stavbe, grajene po drugi svetovni vojni
»Na slabše grajenih stavbah lahko nastanejo zelo hude konstrukcijske poškodbe, lahko se tudi porušijo, medtem ko če je stavba grajena po današnjih predpisih, lahko nastanejo poškodbe, vendar ne take, ki bi zahtevale življenja,« pojasni seizmologinja Barbara Šket Motnikar. Evropskega gradbenega predpisa Eurocode 8 ne dosega več tisoč zgradb v Ljubljani, med njimi je mnogo stanovanjskih objektov. »Raziskovalci, ki so sodelovali v zadnji študiji, so že pred časom ocenili, da živi 86.000 Ljubljančanov v objektih , ki se bojo deloma porušili ali bodo tako poškodovani, da ne bodo več imeli možnosti za bivanje,« pojasni dr. Peter Fajfar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Najbolj kritične so večstanovanjske stavbe, grajene po drugi svetovni vojni, v času do skopskega potresa leta 1963.
Po skopskem potresu so v nekdanji državi poostrili protipotresne kriterije
Vendar objekti zgrajeni v kritičnem obdobju ostajajo in predstavljajo potencialno grožnjo. Zato stroka opozarja, da bi država morala vzpostaviti sistemsko rešitev za dvigovanje protipotresne varnosti. »Leta 1978 je bil sprejet zakon o seizmološki službi, ki je z drugimi besedami zakon o protipotresni zaščiti. Marsikaj je zahteval, ampak se na žalost ni izvajal,« je še dodal Fajfar. V tujih državah se protipotresne sanacije lotevajo na različne načine. V Novi Zelandiji je denimo država izvedla raziskavo in lastnikom potresno nevarnih objektov določila rok, do katerega morajo stavbo sanirati ali nadomestiti. »Po preteku roka, ki ga ima lastnik na voljo, država označi stavbo za neprimerno za bivanje oz. opravljanje dejavnosti , kar označijo s tablo na fasadi stavbe,« pojasni arhitekt Tomaž Krištof.
Kako (ne)varne so šole?
Še posebej problematični so nekateri objekti, v katerih so šole. Številni so bili zgrajeni pred letom 1963 in niso potresno varni. Medtem ko je pri stanovanjskih objektih precejšnja ovira zasebna lastnina, pa pri javnih ustanovah država nima razlogov, da se ne bi lotila protipotresne sanacije takoj, opozarjajo strokovnjaki. »V Sloveniji je samo enega istega arhitektonskega sistema, ki je potresno neodporen, 39 šol, ki so bile grajene v tistem najbolj kritičnem času. 14 od teh je v Ljubljani. Po svetu imajo predvsem za šole in bolnišnice poseben sistemski pristop. Pri nas ga žal ni,« ugotavlja dr. Fajfar. Čeprav je pri protipotresnih standardih v ospredju reševanje človeških življenj, pa ne smemo zanemariti niti finančnih in gospodarskih posledic, ki bi jih zapustil uničujoč potres na območju Ljubljane. »Različne študije navajajo različne številke, med tremi in 13. milijardami evrov se sučejo, kar pomeni, da je to v višini slovenskega letnega proračuna oziroma ga celo presega,« pojasni arhitekt Krištof. Ker Slovenija leži na potresno aktivnem področju, seizmologi opozarjajo, da ni vprašanje ali se bo močnejši potres zgodil, temveč kdaj.
Več v oddaji Koda
Stolpnice, ki so jih preverili v raziskavi o potresni odpornosti, so le vrh ledene gore: potresno ranljivih stavb v Ljubljani je več. Koliko jih je, kako bo, če sploh bo, potekala sanacija potresno neodpornih stolpnic, kdo bo plačal sanacijo in kakšne so razmere v drugih delih Slovenije. Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 25. februarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.