Na posvetu so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov, ki bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi.
Udeležence je za uvod pozdravil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta in izpostavil večletna opozorila na težave z dostopnostjo javnega prevoza in javnega prostora. Poudaril je, da morajo biti osebam z oviranostmi dostopni tako izobraževanje in sodelovanje v procesih odločanja kot tudi vse druge storitve v državi, ki so sicer dostopne vsem drugim državljanom in prebivalcem Republike Slovenije. "Ne zgolj zato, ker je tako zapisano v zakonodaji, ampak iz iskrenega spoštovanja do soljudi, s katerimi sooblikujemo družbo. Zato, ker je tako preprosto prav." Spomnil je tudi, da se moramo kot dolgoživa družba zavedati, da bomo kmalu vsi potrebovali lažji dostop do stavb, prilagojena prevozna sredstva in komunikacijske poti.
"Na platformi želimo povezati pet prostorov"
Platforma mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše, ki jo financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bo v enotni državni platformi vključevala podatke za dostopnost notranjega prostora javnih objektov in zunanjega prostora (pločnikov, cest, avtobusnih in železniških postaj …) ter podatke za dostopnost spletnega prostora. Vključevala bo tudi informacije glede prevoza na klic (socialni prostor) in s tehnologijo podprto vadbo v domačem prostoru (virtualni prostor in prostor umetne inteligence). "To je šele načrt, nameravamo povezati teh pet prostorov. Multimodalna mobilnost je nosilni projekt v zunanjem prostoru, tako da je del stvari že napravljen, del poteka pilotsko, nekatere stvari so pa še ideje," je pojasnil mag. Roman Rener, svetovalec direktorja Geodetskega inštituta Slovenije, ki že od leta 2016 v projektu Multimodalna mobilnost na terenu preverja dostopnost zunanjega grajenega okolja in poti do stavb. "Vključenih je že prek sto občin s 1.500.000 prebivalci, veliko smo na terenu in upoštevamo pripombe. Gluhim in naglušnim smo prisluhnili in opremili prostore z indukcijskimi zankami ter uvedli podnapise. Vključili smo tudi osebe z motnjami v duševnem zdravju. Podatke na terenu preverjajo invalidi, ki najbolje poznajo te poti. V vsakem kraju imamo enega invalida predstavnika," je povedal Rener.
Pomemben korak k zmanjševanju razlik med zakonodajo in realnostjo
Mag. Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), je povedala, da je posvet pomemben korak k zmanjševanju razlik med zakonodajo in stvarnostjo, v kateri živimo, v kateri različne zaveze za dostopen prostor niso popolnoma uresničene. "Že nekaj časa opozarjamo na to, da dostopnost ni samo to, da recimo ni stopnic. Gre za širši pojem, v katerega spada tako grajeno kot širšo družbeno okolje, v sodobnem svetu pa vanj vključujemo tudi digitalno dostopnost." Dodala je, da so pogost razlog za zaostanek pri zagotavljanju dostopnosti finance: "Če govorimo samo o financah, je tak pogled zelo ozkogleden. Izključevanje celotnih družbenih skupin ima na družbo velike negativne učinke, ne le za posameznike, temveč za celotno družbo – ti učinki so tudi izrazito ekonomsko negativni." Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da ima kohezijska politika pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih možnosti za vse ljudi, saj pripomore k izboljšanju kakovosti življenja: "Program evropske kohezijske politike 2021–2027 prinaša nove priložnosti za nadaljnje izboljšave na področju mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše. Med evropskimi projekti in ukrepi, ki jih bo podprlo tudi naše ministrstvo, so na primer izvajanje aktivne politike zaposlovanja za spodbujanje dostopa do zaposlitve za starejše in invalide, investicije v nove objekte s področja izobraževanja in usposabljanja in vzpostavitev podpornega okolja za izboljšanje socialne vključenosti invalidov, ki jim bodo omogočala samostojnejše bivanje in podporo." Dodal je, da sicer evropska sredstva ne pomagajo, če v ozadju ni ljudi, ki bi bili pripravljeni izvajati te projekte.
Celostna ureditev prevozov na klic
Generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Darko Trajanov je povedal, da se skoraj 45 odstotkov slovenskega prebivalstva uvršča med ranljive udeležence v prometu: "Odstotek se bo zaradi staranja prebivalstva z leti višal, zato bo kakovostno načrtovanje mobilnosti potreboval prav vsak med nami. Ministrstvo sodeluje tudi v projektu Prostorska in podatkovna podpora upravljanja javnega potniškega prometa – invalidi v javnem potniškem prometu, v sklopu katerega smo izvedli analizo železniških in avtobusnih postaj, ki bodo služile kot prestopne točke v celostni ureditvi prevoza na klic. Trenutno se izvaja pilotno testiranje prevozov na klic v Mariboru in Ljubljani prek že vzpostavljenega klicnega centra. Prevoz na klic je namenjen predvsem za urejanje zdravstvenih, administrativnih in upravnih postopkov ter drugih nujnih zadev za gibalno ovirane osebe, ki uporabljajo različne tehnične pripomočke." Načrtujejo, da bodo prevoze na klic čez čas razširili na več lokacij po Sloveniji. Kljub temu pa bo treba prilagoditi tudi medkrajevni avtobusni promet in omogočiti popolno dostopnost železniškega potniškega prometa, ki bo moral biti po Zakonu o izenačevanju invalidov dostopen konec leta 2025.
"Iluzorno je pričakovati, da bomo do konca leta 2025 uredili dostopnost do vseh javnih stavb"
Na posvetu je bilo večkrat poudarjeno, da je Slovenija leta 2008 med prvimi ratificirala Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, dve leti pozneje smo sprejeli Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Pravice, zapisane v obeh aktih, v praksi ne spoštujemo. Konec leta 2025 začne veljati določba Zakona o izenačevanju invalidov, da morajo biti poleg novogradenj tudi obstoječe stavbe prilagojene, kar pomeni, da bo Inšpektorat za naravne vire in prostor začel izvajati nadzor. Nam bo uspelo ujeti zakonske roke? "Ostalo nam bo še kar precej dela po letu 2025," je menil Rener. Z njim se je strinjal tudi predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic. "Tega ne bomo dosegli. Tudi sam sem 33 let uporabnik invalidskega vozička in lahko povem, da je to iluzorno pričakovati, ker je država 10 let spala in so vsi poznali časovni okvir Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Ampak če drugega ne, se je v zadnjem letu, zadnjih dveh letih, začelo vsaj ogromno pogovarjati o tem, in kjer se začne pogovarjati, se snežna kepa začne valiti," je dejal Kastelic. O tem, kako daleč bomo od cilja, pa je mag. Rener odgovoril: "Imamo popisanih že več kot dve tretjini površja. Občine so zelo dejavne, nekatere so celo skoraj brez ovir, tako da je v lokalnem delu kar velik posluh. Potem je tu še javni prevoz, kjer je treba prilagoditi postaje in prevozna sredstva. Pilotni projekt prevozov na klic za invalide se izvaja v Ljubljani in Mariboru, tako da pravzaprav se vse to zelo pospešuje. Moram reči, da imamo zadnji dve leti veliko večji posluh in da se pravzaprav dogaja zelo veliko."
Povezati znanje in ustanove ter pospešiti izpeljavo rešitev
Posvet, ki ga je vodil Danijel Kastelic, je bil razdeljen na dva vsebinska sklopa, ob koncu pa je potekala tudi širša razprava, v katero se je vključevalo tudi občinstvo. Sogovorniki so se strinjali, da je za boljšo kakovost življenja starejših in oseb z različnimi vrstami invalidnosti nujno treba povezati slovensko znanje in institucije ter pospešiti procese izvedbe rešitev, ki sicer trajajo predolgo. Ob koncu posveta so udeleženci pripravili predlog skupnih operativnih korakov za rešitev problematike mobilnosti in dostopnosti invalidov in starejših v slovenskem prostoru.