Od danes replika spomenika Edvarda Rusjana v merilu približno 1:10 na Gradu Kromberk krasi začasno razstavo GO*S50-60, Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih.
Prisotne na otvoritvi replike spomenika je najprej nagovoril direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič, ki je poudaril, da je zagotavljanje dostopnosti za različne ranljive skupine ena izmed temeljnih nalog vsakega muzeja. »Udejanjati jo poskušamo s potezami, kot je postavitev te replike, kakor tudi pri drugih projektih. Tudi v naslednjem petletnem obdobju, ki smo si ga začrtali, bomo sledili tej smernici,« je povedal Peruničič.
Kiparsko delo je nastalo na pobudo kustosa pedagoga Davida Kožuha, soavtorja razstave: »V Goriškem muzeju si prizadevamo, da bi bilo čim več razstav prilagojenih ranljivim skupinam. Kadar je mogoče, postavimo na razstavo tudi predmete za tipanje, ko pa tega ne moremo storiti, poskušamo prilagoditi vodstvo po razstavi.« S pomočjo replike si bodo lahko tudi osebe z okvaro vida pod strokovnim vodstvom lažje predstavljale spomenik, postavljen leta 1960 po načrtih Janeza Lenassija, ki sicer stoji pred Eda centrom v Novi Gorici.
Tjaša Cigoj, avtorica replike spomenika je povedala, da je bil zanjo to velik izziv in zelo zanimiva izkušnja, saj gre za njeno prvo večjo skulpturo. »Na podlagi načrtov spomenika je Matevž Brecelj z računalniškim programom najprej izdelal 3D-model. S pomočjo mentorja Damjana Mužine sem nato prenesla v marmor prereze, ki so poudarjeni, in je to kot nekakšen moj podpis,« je pojasnila Cigoj.
Ravnateljica Višje strokovne šole Jelena Uršič je poudarila, da je smisel šole in izobraževanja v družbeni koristnosti, vzgoji in negovanju vrednot, ki so danes nujno potrebne. »Vesela sem, da je Tjaša sprejela izziv in izdelala repliko Rusjanovega spomenika. Delo je izvršila strokovno in ponosna sem nanjo. Naročilo Goriškega muzeja je bilo za nas unikat in res smo veseli, da na neki način skupaj prebijamo led,« je povedala Uršič.
Igor Miljavec, predsednik MDSS Nova Gorica in vodja delovne skupine za dostopnost pri Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije, je Goriški muzej izpostavil kot primer dobre prakse. »Hvaležni smo Goriškemu muzeju, da omogoča tudi ranljivim skupinam vodenje in se prilagodi njihovim potrebam. Naše sodelovanje se je začelo že leta 2016 z razstavo Igre moje mladosti in se že veselimo naslednjih korakov. Goriški muzej je lahko za zgled marsikomu v Sloveniji, saj ne le da sodeluje z invalidskimi organizacijami, ampak se posvetuje in upošteva tudi stroko in uporabnike, s čimer dokazuje, da je skupaj mogoče naše potrebe tudi uresničiti.«
Metoda Likar je kljub slepoti danes na kromberškem gradu lahko prvič neposredno občutila, kakšen je spomenik na Rusjanovem trgu: »Nekoliko sem presenečena, ker so mi med sprehodi po Erjavčevi ulici doslej opisovali, kako zgleda in sem si ga predstavljala drugače. Ko človek otipa, pa dobi pravo sliko in je zanimivo, ker po opisu si ne moreš nikoli tako dejansko razložiti stvar. To, kar nam je omogočil Goriški muzej, je enkratno in pozitivno, saj lahko le na ta način slepi dobimo ustrezno razlago, kar je vsekakor pohvalno!«
Lani je Goriški muzej v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem postavil na ogled magistrsko delo Kristine Naglost, tipno umetniško sliko Srečanje, kjer so sodelovali pri testiranju in avtorico predlagali za častno priznanje na področju muzealstva, tako da je tudi prejela Valvasorjevo priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva.
V začetku prihodnjega leta pa pričakujejo novo pridobitev na razstavi GO*S50-60, saj jo bo obogatila še tipna maketa mesta Nova Gorica, prav tako prilagojena slepim in slabovidnim. Izdelujejo jo študenti drugega letnika Inkluzivne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem pod mentorstvom dr. Mateje Maljevac. »Želimo si postaviti na ogled tudi maketo nekdanje novogoriške frnaže, k izdelavi katere smo že pozvali lesarsko šolo,« je še dodal kustos Goriškega muzeja David Kožuh.