Predlog dnevnega reda za sejo Ekonomsko-socialnega sveta, ki je bila v petek, je sprva predvidel obravnavo predloga zakona. Vendar ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) kot predlagatelj umaknilo. Kot so tedaj pojasnili za STA, bodo namreč naredili še en krog pogovorov z invalidskimi organizacijami. Predlog določa ustanovitev javnega zavoda za osebno asistenco. Zavod, ki ga bo ustanovila država in se bo financiral iz državnega proračuna, bo zaposloval strokovni kader in osebne asistente. Po navedbah ministrstva bo omogočal racionalno organiziranost storitev in ocenjeval upravičenost do njih. Prav tako so opredeljeni pogoji za izvajalca osebne asistence, da ohrani svoj status. Hkrati je določeno, kdaj mu status preneha. Osebni asistent, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik posameznik, bi lahko opravljal asistenco največ v obsegu, kot velja za zaposlene na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja. Po podjemni pogodbi ali kot začasno ali občasno delo dijakov, študentov ali upokojencev pa bi lahko samo nadomeščal redno zaposlene osebne asistente.
Oddaljevanje od koncepta neodvisnega življenja
A ob tem predlog vsebuje rešitve, ki jim v invalidskih organizacijah nasprotujejo, je na novinarski konferenci v četrtek, 14. novembra, povedala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman. "Najbolj nas skrbi, ker je predlog, ki smo ga pridobili, še slabši od predloga, ki smo ga imeli v javni obravnavi," je povedala Klaudija Poropat iz YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Pojasnila je še, da "pričujoči predlog ne odpravlja stvari, ki so bile morda napačno interpretirane ali zastavljene v zakonu o osebni asistenci, ampak dodaja nove problematike in se oddaljuje od koncepta osebne asistence in neodvisnega življenja." Ministrstvo naj bi po besedah Poropatove med drugim na novo definiralo pojem neodvisnega življenja. "Pojem neodvisnega življenja nikoli ne definira vlada, vladajoča oblast ali kdorkoli misli, da ima to moč. To lahko definirajo zgolj uporabniki," je pojasnila.
Javni zavod za varstvo invalidov
Nasprotujejo tudi v zakonu predvideni ustanovitvi javnega zavoda za varstvo invalidov, ki naj bi odločal o upravičenosti, spremljal izvajanje, financiral in hkrati nadziral delovanje na področju celotnega področja storitev invalidskega varstva. Hkrati bi v okviru osebne asistence, kjer bi bil tudi izvajalec, nadziral samega sebe, kar pomeni nasprotje interesov. "Težava je že v poimenovanju. Osebna asistenca nikoli ni bila in ne bo varstvo, osebna asistenca je orodje za izgrajevanje lastne neodvisnosti, da smo lahko enako kot drugi državljani aktivni, odgovorni za lastna dejanja in se lahko vključujemo v vse sfere družbenega življenja. Ni nas treba varovati, ni treba za nas poskrbeti, niti nas ni treba oskrbeti," je dejala Poropatova. "Sprašujemo se o kompetencah zaposlenih in vodje direktorata za invalide na MDDSZ, kajti to gradivo je izjemno nestrokovno pripravljeno in se oddaljuje od tega, kar bi moralo reševati," je še dodala.
Nižanje porabe javnih sredstev na račun manjšega števila uporabnikov?
Tomanova je še dodala, da ustanovitev novega javnega zavoda ne prispeva k nižanju porabe javnih sredstev in reševanju težav, kot jih vidi ministrstvo: naraščanje števila uporabnikov, potreba po enotnem usposabljanju in pluralizmu pri izvajalcih. "Število uporabnikov res narašča, a ministrstvo je spregledalo, da imamo preko 100 aktivnih izvajalcev in še en dodaten javni zavod ne bo spremenil nič," je pojasnila. "Če primerjamo ceno ure osebnega asistenta in pomoči na domu, je trenutno ura osebne asistence več kot deset evrov nižja (cena ure pomoči na domu je 28 evrov, cena ure osebne asistence pa 16,40 evra)," pa je za primerjavo povedala Poropatova. Dodala je še: "Na MDDSZ trdijo, da bodo prihranili 22 milijonov evrov, ampak izračunov ni. Morda želijo zmanjšati število uporabnikov ali število ur?" Sredstva za dodatne zaposlitve javnih uslužbencev in za delovanje javnega zavoda bi lahko po besedah Tomanove bolje uporabili za ukrepe pri spodbujanju zaposlovanja na tem področju. Še bolj zaskrbljujoča pa se jim zdi uzakonitev neenakega položaja javnega zavoda na eni strani in drugih izvajalcev na drugi. Za zavod po predlogu namreč ne veljajo normativi obveznega zaposlovanja strokovno usposobljenih delavcev, pri njem ni enake odgovornosti za prekrške in nima finančnih omejitev kot drugi izvajalci.
Zaskrbljujoč položaj najtežjih invalidov
Predlog po oceni invalidskih organizacij slabša položaj najtežjih invalidov, ki ne bodo izpolnjevali pogoja aktivnosti. Glede na to bodo lahko le še v institucijah. Ker bi bili po predlogu upravičenci le aktivni invalidi, bi morale biti za vse, ki zaradi drugačne ureditve ne bi mogli dobiti osebne asistence, omogočene ustrezne alternativne storitve. Vendar za najtežje invalide, ki ne morejo biti aktivni, ni poskrbljeno v drugih zakonih, so kritični. "Oskrba na domu v okviru dolgotrajne oskrbe se bo začela izvajati šele s 1. 7. 2025, ampak tudi to ne bo rešilo težav najtežjih invalidov, saj je maksimalni obseg storitev v tem zakonu 110 ur na mesec, to je malo več kot tri ure na dan, in če si predstavljamo tiste z najtežjimi oblikami invalidnosti, ki ne morejo uporabljati niti rok niti nog oziroma imajo zelo močan kognitivni upad, torej potrebujejo nadzor in vodenje ves čas, si nihče ne predstavlja, da bo tak posameznik deležen pomoči samo tri ure na dan. Tukaj sploh ne govorimo o kvaliteti življenja, ampak o preživetju," je opozorila Tomanova.
Kaj bo z invalidi starejšimi od 65 let?
Za osebe s hendikepom, starejše od 65 let, naj bi bilo poskrbljeno s storitvami v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. "Sedaj vsi vemo, da se to ni zgodilo, in če ne bodo spremenili upravičencev do osebne asistence, bodo tisti, ki so stari 64 let in 11 mesecev, lahko dobili 24 urno oskrbo, tisti, ki so en mesec starejši, pa največ tri ure na dan," je ponazorila Poropatova. To po njenih besedah pomeni, da bodo ti ljudje prisiljeni bivati v posebnih zavodih. "Če bo to zakon v tej obliki sprejet, lahko pričakujemo določen družbeni nemir in upor na tem področju, saj ne moremo dopustiti, da bi nam pravico do osebne asistence, za katero smo se borili več kot 30 let, nasilno spremenili." Prepričana je, da se s trenutnim predlogom vračamo 30 let nazaj, v obdobje medicinskega diskurza, kjer so medicinske diagnoze določale o sposobnostih ljudi.
Ministrstvo naj ustanovi delovno skupino
Invalidske organizacije zato zahtevajo, da se postopek sprejema tega zakona ustavi, da ministrstvo preneha z ignoranco in arogantnim odnosom ter da v dialogu tudi z invalidskimi organizacijami pripravi nov osnutek. "Pričakujemo, da bo MDDSZ ustanovilo delovno skupino s kompetentnimi deležniki, kjer se bomo lahko pogovorili, kaj se prenavlja v obstoječem zakonu in s kakšnim namenom se to prenavlja. Želimo biti tvorni del prenove zakona in najti razumno rešitev, ki bo utemeljena na človekovih pravicah in na konceptu neodvisnega življenja," je še zaključila Klaudija Poropat.