4. januar je svetovni dan brajice ali Braillove pisave, sistema izbočenih pik, ki ga s prsti običajno berejo slepi. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Poimenovana je po Louisu Braillu, ki je brajico razvil v začetku 19. stoletja. Leta 1824 pa jo je v Pariškem zavodu za slepe prvič predstavil in z njo spremenil življenje slepih in slabovidnih oseb. "Louis Braill je pisavo razvil na podlagi prejšnjih pisav za slepe, ki pa nikoli niso zaživele v praksi. V Slovenijo je prišla v začetku 20. stoletja, ko je Minka Skaberne kot ena prvih tiflopedagoginj pri nas začela s prepisovanjem leposlovnih knjig v brajevo pisavo. Povod za to je bila potreba po branju leposlovja med vojaki, ki so oslepeli v 1. svetovni vojni," je pojasnil Luka Pavlin, organizator kulturno-prosvetne in knjižnične dejavnosti pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Poslanica ZDSSS ob svetovnem dnevu brajice
Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) so ob svetovnem dnevu brajice v poslanici izpostavili, da taktilna pisava ni pomembna le zaradi dostopa do literature, ampak tudi za učenje in akademsko napredovanje. "Z brajico so slepi in slabovidni lahko uspešni študenti in zaposleni, kar bistveno prispeva k njihovi samostojnosti in samozavesti. Brajica prav tako omogoča vključenost v družbo. Z dostopom do istih informacij kot videči so slepi in slabovidni lahko bolje informirani in aktivni družbeni udeleženci. To je še posebej pomembno v današnjem svetu, kjer je dostop do informacij ključen za udeležbo v družbi," so med drugim zapisali v poslanici. Poudarili so še, da brajica ni le orodje za branje in pisanje, temveč je simbol enakosti, dostopnosti in priznanja pravic slepih in slabovidnih. Njena vloga v izobraževanju, vključenosti in neodvisnosti pa da je neprecenljiva.
Zaradi vsega naštetega se na ZDSSS zavzemajo za vključitev brajice v izobraževalnih in zaposlitvenih okoljih in opozarjajo na nevarnost njene opustitve zaradi premajhne finančne podpore za njeno ohranjanje. "To lahko vključuje zagotavljanje materialov ter opreme za pisanje in branje brajice, najem usposobljenih učiteljev in strokovnjakov za brajico, spodbujanje pomena brajice za oblikovalce politik in širšo javnost idr. Prav tako je pomembno, da se finančno in drugače podpre organizacije, ki si prizadevajo za spodbujanje in ohranjanje brajice - kot so Center IRIS, Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih Slovenije ter Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in vključenih Medobčinskih društev slepih in slabovidnih," so še izpostavili na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Razstava "Umetnine leta"
Z odprtjem razstave "Umetnine leta" na svetovni dan brajice, želijo na Zvezi poudariti njen trajni pomen in potrebo po nadaljnjem širjenju in izboljšanju dostopnosti za vse. "Nenazadnje letos praznuje 200 let obstoja. Ob tej obletnici smo se odločili, da predstavimo dvanajst umetniških del, ki jih je pripravila Narodna galerija," je pojasnil Pavlin. Na razstavi sta na ogled tudi dve tipni slikanici. Poleg tega bosta razstavljena tudi kipa slavne kofetarice s slike Ivane Kobilce in Franceta Prešerna ter reliefna slika Ribji trg Pavla Külna. "Narodna galerija je pripravila tudi opise vseh slik, ki vsebujejo ime avtorja, naslov in velikost dela ter čas njegovega nastanka. Opis je pripravljen v povečanem tisku in brajevi pisavi. Vse slike so opremljene tudi s QR kodo, ki vsebuje zvočni opis. Na ta način je razstava še bolj dostopna," je še opisal Pavlin.
Razstava bo svoja vrata odprla danes, 4. januarja, ob 17. uri, v prostorih Knjižnice za slepe in slabovidne Minke Skaberne na Kotnikovi 32 v Ljubljani. Obiščete jo lahko do 1. marca letos.
Nekaj utrinkov z odprtja razstave:
