"Med nami je tudi kar nekaj medicinsko gluhih oseb, ki se predvsem zaradi želje staršev in načina izobraževanja niso naučili znakovnega jezika. Tudi starši gluhih otrok se redko odločijo za učenje znakovnega jezika. Zaradi lažjega vključevanja v socialno okolje se ga učijo šele pozneje v življenju," je pojasnil sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart.
Letos mineva okroglih deset let od pobude, ki jo je ZDGNS dala na vlado Republike Slovenije, da 14. november razglasijo za dan slovenskega znakovnega jezika. "Od takrat se je na področju slovenskega znakovnega jezika zgodilo veliko. Ustanovili smo Inštitut znakovnega jezika, slovenski znakovni jezik je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine in Ustavo Republike Slovenije, čedalje bolj se vključuje v proces izobraževanja in dostopnosti in še bi lahko naštevali. Kmalu bodo jezik gluhih poučevali tudi kot predmet na osnovnih šolah," je pojasnil Juhart.
Nekateri gluhi težko razumejo slovenski jezik
SZJ je drugačen od slovenskega jezika. Kljub temu mnogi še vedno ne razumejo, da imajo ljudje, ki za sporazumevanje uporabljajo SZJ, težave z razumevanjem tekstov v slovenščini. "Mnogi ljudje so prepričani, da lahko gluhi berejo in pišejo ter da gluhota ni tako zahtevna invalidnost. Žal se mnogi slišeči starši ne naučijo znakovnega jezika do mere, ki bi omogočala pristno komunikacijo z otrokom. Še vedno ni predmeta znakovni jezik v posebnih in rednih šolah, kjer bi se gluhi otroci učili v svojem in o svojem jeziku. Šele danes potekajo aktivnosti na področju izobraževanja, kjer se iščejo poti za umeščanje znakovnega jezika v šolski proces. Vse to je velik izziv v procesu jezikovnega opismenjevanja. In če k temu dodamo dejstvo, da gluhe osebe živijo v tišini in niso vsako sekundo in minuto dneva izpostavljeni zvokom, govoru, radiu in televiziji, sta posledici tega šibkejši besedni zaklad in jezikovna pismenost," je opozoril Juhart.
Za razvoj SZJ je potreben sistemski vir financiranja
Čeprav je čedalje več informacij dostopnih v SZJ, država še vedno ni poskrbela za sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika, so kritični na ZDGNS. "Zveza je ustanovila Inštitut za znakovni jezik in ponuja roko sodelovanja. A brez sistemskega vira financiranja je razvoj stroke, raziskav, kadrov in področja znakovnega jezika obsojen na skromne korake razvoja. Temu primerno imamo dandanes malo več kot 25.000 kretenj v Slovarju SZJ, in tako skromen besedni oz. znakovni zaklad močno omejuje tudi socialno vključevanje gluhih v življenje in delo. Za primerjavo lahko povemo, da ima slovar slovenskega jezika okoli 500.000 besed. Brez jezika ni identitete, ni jezikovne pismenosti in ni boljše izobrazbe," je prepričan Juhart.
S tem se strinja tudi v. d. direktorja Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik (ZZTSZJ) Jani Möderndorfer. "Jezik je živa materija in vsak dan se pojavljajo nove kretnje, zato bi tolmači nujno potrebovali permanentno dopolnilno izobraževanje, a ga prav tako nihče ne financira."
Premalo tolmačev
"Veliko tolmačev zagotavljamo v rednem šolskem programu, da se lahko gluhi učenci, dijaki in študentje izobražujejo. Tako nam kar nekaj tolmačev primanjkuje v dopoldanskem času, ko je treba zagotoviti tudi vse druge potrebe, ki jih imamo po vsej Sloveniji," je pojasnil Jani Möderndorfer. Ob tem je opozoril, da se bo letos nekaj tolmačev upokojilo in jih bodo morali nadomestiti novi: "V letošnjem letu nismo izpeljali izobraževalnega termina za šolanje tolmačev, saj je bilo (prvenstveno zaradi visoke cene) premalo prijavljenih. Upamo, da se jih bo prihodnje šolsko leto dovolj odločilo za ta poklic." Möderndorfer ocenjuje, da bomo v prihodnjih treh do petih letih potrebovali najmanj od 10 do 15 novih tolmačev SZJ.
Še vedno je odprto tudi vprašanje sofinanciranja izobraževanja tolmačev, glede rednega šolskega izobraževanja pa so samo razprave, kako je to potrebno, premikov pa nobenih, je opozoril Möderndorfer. "Ko govorimo o znakovnem jeziku ob dnevu, ki ga vsi praznujemo, se vsi radi pohvalijo s sprejetim zakonom in vpisom znakovnega jezika v ustavo – nihče pa ne pove, da je za izvajanje te javne službe in razumevanje tega jezika potrebnih več sredstev, predvsem ko govorimo o skrbi za razvoj znakovnega jezika in usposabljanju tolmačev SZJ," je kritičen Möderndorfer.
Številni dogodki v tednu slovenskega znakovnega jezika
"Tako kot vsak jezik potrebuje tudi znakovni jezik nadaljnje raziskave, slovarje, standardizacijo in še bi lahko naštevali. Brez ustreznega financiranja je to nemogoče. Potrebujemo strokovnjake, tolmače, učitelje in raziskovalce, ki bodo skrbeli za nadaljnji razvoj znakovnega jezika," opozarja Juhart. Financiranje vseh teh dejavnosti je trenutno odvisno od posameznih razpisov ministrstva za kulturo in fundacije FIHO ter družbeno odgovornih podjetij.
"S pomočjo Mastercarda bomo v Sloveniji organizirali prvo mednarodno konferenco Inštitutov znakovnih jezikov z udeleženci iz več kot 30 držav sveta, dodatno smo razvili besedni in znakovni zaklad na področju finančnega opismenjevanja in z novo spletno stranjo Prispevajkretnjo.si nagovarjamo posameznike in podjetja, da podprejo razvoj kretenj za številne besede v slovenskem jeziku," je povedal Juhart. November bodo namenili promociji SZJ v vrtcih in šolah, v tednu med 11. in 17. novembrom pa bodo javnosti predstavili kampanjo Podpri kretnjo, Ministrstvu za kulturo predstavili projekta "Etimološki slovar" in "S pomočjo SZJ se učimo slovenščine", 14. in 15 novembra pa bo potekala mednarodna konferenca Inštitutov znakovnih jezikov, ki se bo s kulturnim večerom končala v ljubljanskem Siti Teatru. "Z ozaveščanjem in informiranjem nagovarjamo javnost in politične odločevalce, da je SZJ jezik Slovencev, ki ne slišijo, ter da potrebuje posebno skrb in pozornost," je sklenil Juhart.