Prvič se je znakovni jezik na televizijskih zaslonih pojavil leta 1980, ko se je na TV Koper premierno predvajala oddaja Prisluhnimo tišini, ki že od svojih začetkov nastaja v sodelovanju z Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije. »To je bilo nekaj revolucionarnega, saj so gluhi dobili svojo oddajo, ki so jo soustvarjali in v njej tudi nastopali,« se spominja tolmačka Ljubica Podboršek.
Osemdeseta leta so bila čas, v katerem je slovenski znakovni jezik začel resneje pridobivati veljavo. Pri Zavodu za gluhe in naglušne so se začeli intenzivno ukvarjati z uvajanjem znakovnega jezika v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, snovati in izdajati so začeli učbenike za učenje slovenskega znakovnega jezika, prav tako so prirejali prve tečaje znakovnega jezika za učitelje gluhih in starše gluhih otrok.
Trideset let Zgodb iz školjke
Do nastanka Zgodb iz školjke je prišlo bržkone po naključju, a je bil čas zrel, da je predlog o izboru že posnetih otroških oddaj, prevedenih v znakovni jezik, padel na plodna tla. Po besedah takratne urednice Otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija Irene Strune Arko ji je Janez Vinšek, kuhar v oddaji, nekega jesenskega dne leta 1989 omenil, da imajo v širši družini gluhega otroka. Prav zaradi te izkušnje je pripomnil, da bi se mu zdelo primerno, če bi imeli tudi gluhi otroci možnost spremljanja otroških oddaj. S tem ne bi bili več prikrajšani za pravljice, ki jih slišeči lahko ob gledanju tudi poslušajo. »Ko sem uredništvu predlagala, da bi pripravljali tudi oddaje za gluhe in naglušne otroke, niso imeli nič proti, le denar bi morala priskrbeti. In sem tudi ga. Dobila sem ga v enem od slovenskih podjetij, in priprave so stekle,« se spominja Irena Struna Arko.
Premierna izvedba Zgodb iz školjke je svoje mesto na televizijskem sporedu našla na nedeljsko jutro, 2. januarja 1990, pred natanko tridesetimi leti.
Otroci, ki imajo težave s sluhom in govorom, so prikrajšani za številne stvari, ki so sestavni del otroštva njihovih vrstnikov. Ena od teh je svet pravljic, ki buri in bogati otroško domišljijo, otroci pa se z njim srečujejo tudi v televizijskih oddajah. »Zgodbe iz školjke so bile prava senzacija tako za mlade kot starejše gluhe. Oboji so zgodbice zelo radi sprejeli in spremljali in vedno me zelo veseli, ko so mi in mi še zdaj, eni in drugi, povedo, da zelo radi gledajo to oddajo, saj v mladosti niso imeli možnosti, da bi se seznanili s pravljicami in raznimi zgodbicami o živalih in naravi,« je o prvih oddajah povedala Ljubica Podboršek, ki je bila poleg Irene Brecelj tudi prva in najpogostejša sodelavka v vlogi tolmačke.
Za tehnično ekipo je poseben izziv pomenila umestitev tolmačke na televizijski zaslon, saj so morali preizkusiti različna mesta postavitve tolmačke. Paziti so morali, da ta ni preveč prekrivala originalne slike, da pa so jo uporabniki slovenskega znakovnega jezika vendarle dovolj jasno in natančno videli.
Ljubica Podboršek, dobra vila slovenskega znakovnega jezika
Obraz iz okvira Zgodb iz školjke je za številne gledalce RTV Slovenija zadnjih trideset let zagotovo Ljubica Podboršek, ki je kot slišeča rasla v okolju gluhih staršev, spoznavala njihove vsakodnevne težave pri komuniciranju in včasih nerazumljiv odnos okolice. Že zelo mlada se je odločila za uveljavljanje znakovnega jezika v šolski sistem gluhih in naglušnih v Sloveniji. Pred tremi desetletji pa se je jasno zavedala izobraževalnega pomena, ki so ga imele Zgodbe iz školjke za gluho mladino: »Začeli smo z Radovednim Tačkom, ki je v oddaji na zelo zanimiv in privlačen način predstavil neko besedo v vseh njenih pomenih. To je bilo še posebej zanimivo in poučno za gluhe, saj so si s tem bogatili besedni in pojmovni zaklad tudi v znakovnem jeziku. Zgodbice smo v šoli večkrat tudi obnovili ali jih znova gledali. Z večkratnim gledanjem in pogovorom o vsebini pravljic, zgodb in raznih dogodkov so utrjevali tako slovenski jezik kot slovenski znakovni jezik, širili znanje in spoznavali svet slišečih.«
Zgodbe iz praznične školjke
Ob snovanju Zgodb iz školjk se je porodila ideja, da bi tudi gluhi otroci enkrat na leto pripravili svojo oddajo, in tako so nastale Zgodbe iz praznične školjke, ki so v prazničnem decembrskem času nastajale v sodelovanju z vsemi tremi zavodi za gluho in naglušno mladino v Sloveniji, in sicer iz Kopra, Maribora in Ljubljane. Po besedah Irene Struna Arko so »otroci navdušeno sodelovali in nastale so prelepe pravljične, dramske in plesne točke, skeči in še marsikaj drugega. Pri snemanju teh oddaj je bila vsa tehnična ekipa izredno motivirana in se je popolnoma prilagodila sposobnostim in vzdržljivosti malih igralcev, saj smo se vsi zavedali, koliko truda in potrpežljivosti je bilo v vsakem nastopu. Nekateri od otrok so sodelovali tudi več let, tako da smo postali že kar stari znanci. In še spomin s prvega snemanja: ko smo hoteli posneti prvo točko, smo morali snemanje ustaviti, saj v nasprotju s pričakovanji v studiu ni bilo tišine, temveč precejšen nemir, ki me je presenetil, saj ga nisem pričakovala. Ko pa smo jim pokazali, da morajo biti tiho tisti, ki ne nastopajo, je snemanje lepo steklo.«
Zgodbe iz školjke in slovenski znakovni jezik
Ko Irena Struna Arko z današnjega časa gleda na začetke Zgodb iz školjke, pravi, da je od dela v Otroškem in mladinskem programu RTV najbolj zadovoljna prav s tem, da ji je uspelo k življenju spraviti prav to oddajo za gluho mladino.
Z oddajama Zgodbe iz školjke in Prisluhnimo tišini se je začelo povečevati zanimanje za učenje znakovnega jezika med slišečimi, ki so se v vse večjem številu začeli udeleževati tečajev slovenskega znakovnega jezika. S povečevanjem oddaj s tolmačem pa se je pokazala potreba po raziskovanju in razvijanju znakovnega jezika. Prav Zgodbe iz školjke so pripomogle k čedalje večji uveljavitvi slovenskega znakovnega jezika kot samostojnega jezika in bile tudi močen dejavnik za inkluzijo gluhe skupnosti.
Tolmačka Ljubica Podboršek se spominja, da jo še dandanes ogovori kakšna odrasla oseba: »Vprašajo me, ali sem tista iz televizijskega okenca, ki so jo gledali, ko so bili še majhni. In takrat se zavem, koliko let je že od tega in kako hitro so minila.«
V tridesetih letih je bilo predvajanih več kot 2000 oddaj, danes pa lahko Zgodbe iz školjke ujamete ob sobotnih jutrih in dopoldnevih na prvem programu RTV SLO. x