Najprej poglejmo primer treh starejših invalidov, ki so kandidirali za dodelitev neprofitnega stanovanja, a se niso uvrstili na seznam upravičencev, saj niso zbrali dovolj točk. Njihovo usodo deli 66-letni Ljubljančan, ki je na invalidskem vozičku, in se je pred kratkim obrnil na Delavsko svetovalnico. »Zaradi srčnega popuščanja je primoran uporabljati invalidski voziček. Ker pač ne more hodit, ker se zelo hitro izgubi sapo in je to v bistvu edini način premikanja. Gospod je svoj stanovanjski problem rešil tako, da trenutno spi, prenočuje v garaži. Je brez ogrevanja, brez elektrike,« pojasni Laura Orel iz Delavske svetovalnice. Prijavil se je na javni razpis za neprofitno stanovanje, a je kljub svojemu socialnemu statusu in invalidnosti dosegel zgolj 370 od potrebnih 590 točk, zato je vložil še prošnjo za pridobitev bivalne enote v Ljubljani. »Vendar ravno zaradi njegovih zdravstvenih težav, je na invalidskem vozičku, nimajo zanj primerne bivalne enote, kar pomeni, da je ne more dobiti. Vse te bivalne enote, ki jih imajo na razpolago, so v višjih nadstropjih, dvigal pa ni,« doda Orlova.
Iz službenega stanovanja na cesto
Še ena podobna zgodba. 70 letna upokojenka že več kot devet let sama živi v službenem stanovanju. Bivši delodajalec, pri katerem je delala 25 let, ji je stanovanje oddal 2 leti pred upokojitvijo in ji, kot trdi, obljubil, da ji bo najemno pogodbo podaljšal vsakih pet let. »Pet let je minilo, vložila sem prošnjo, da mi podaljšajo najemno pogodbo, a sem dobila zavrnjeno, češ da je novi zakon, da pogodbe ne podaljšajo, da se moram izseliti,« pove sogovornica, ki prejema 440 evrov pokojnine. Plačevanja tržne najemnine si v Ljubljani ne more privoščiti, zato je lani kandidirala na razpisu za neprofitno stanovanje. »Dobila sem odločbo, da sem zbrala samo 400 točk, zaradi česar so me uvrstili na 490. mesto, Morala pa bi zbrati 590 točk, da bi dobila stanovanje, tako, da sem na cesti.«
Zmanjkalo ji je 30 točk
Enako usodo deli tudi invalidsko upokojena Ljubljančanka, ki živi v lastniški 10 kvadratnih metrov veliki sobi v Mostah. Ima hudo obrabo kolkov, ki se z leti stopnjuje, zato bivališče zanjo ni več primerno. »Moja stanovanje se nahaja na četrtem nadstropju, hiša je brez dvigala, stopnice me zelo ovirajo Operacije mi ne upajo narediti, ker bi lahko ostala na invalidskem vozičku,« pravi in doda, da se je že sedemkrat prijavila na razpis za neprofitno stanovanje. »So mi odgovorili, da je to stanovanje primerno zame, da ljudje živijo v še hujših razmerah, kljub temu, da sem priložila odločbo o invalidnosti in kupoprodajno pogodbo,« pove sogovornica, ki je na zadnjem razpisu dobila 560 točk, torej 30 premalo, da bi se uvrstila na prednostni seznam za pridobitev neprofitnega stanovanja.
Ko se upokoji, tržne najemnine ne bo zmogel
Tudi 65 letni Ljubljančan, ki trenutno živi v dve in pol sobnem najemniškem stanovanju, ki si ga deli s še petimi ljudmi, se je prijavil na razpis za neprofitno stanovanje: »Jaz imam 7 ali 8 kvadrov veliko sobo, samo postelja in omara gresta vanjo.« Čez pol leta bo imel pogoje za upokojitev, njegova pokojnina pa bo okoli 500 evrov, kar bo odločno premalo za plačevanje tržne najemnine. »kako bom preživel s 500 evri? Je nemogoče. Če trošiš 5 evrov na dan, je to 200 evrov. Bom jedel samo enkrat na dan?« se sprašuje sogovornik. Upala je na neprofitno stanovanje in oddal vlogo. »Na mojo vlogo so dali 425 točk, da ne spadam v to skupino, so rekli. Kdaj bom nabral te točke, ne vem.« Sistem dodeljevanja neprofitnih stanovanj je čedalje bolj birokratski, ker oži verjetnost, da bodo prosilci prišli do socialne varnosti na področju oskrbe s stanovanji, opozarja Anton Kožar z Inštituta za nepremičnine: »Sistem je potrebno spremeniti. Potreben je prehod na stanovanjski dodatek, kjer bo vsak prosilec, ki potrebuje socialno pomoč tehtan na nekoliko bolj enostaven način preko centrov za socialno delo.«
Kako deluje sistem
Ključnega pomena je višina prihodka gospodinjstva v preteklem koledarskem letu. Poglejmo na primeru štiričlanske družine: če je skupni prihodek obeh staršev nižji od 2130-ih evrov, se to gospodinjstvo lahko uvrsti na listo A. Če je prihodek višji, pa vendar znaša manj od 4.043-ih evrov, pa se taka družina lahko uvrsti na listo B. Gospodinjstva, ki se uvrstijo na listo A, ne plačajo lastne udeležbe in varščine. Gospodinjstva na listi B pa morajo plačati lastno udeležbo - največ 10 odstotkov vrednosti neprofitnega stanovanja; in varščino za uporabo stanovanja, ki lahko znaša največ tri mesečne najemnine. Poleg omejenega dohodka morajo prosilci ustrezati še drugim kriterijem, s katerimi zbirajo točke. Če na primer prebivajo pri starših, sorodnikih ali prijateljih, jim to prinese 170 točk. Če so najemniki tržnega stanovanja, 190 točk. Če gre za nekdanjega hišnika, ki prebiva v hišniškem stanovanju, ta dobi 200 točk. Če je prosilec brezdomec, iz tega naslova dobi 240 točk.
Kaj še prinaša točke
Prednost imajo tudi prosilci, ki bivajo na neprimerni površini stanovanja. Če imajo manj kot 12 kvadratnih metrov na družinskega člana, dobijo dodatnih 10 točk, za manj kot 8 kvadratov na člana 15 točk, če živijo na manj kot 4-ih kvadratnih metrih na člana gospodinjstva, pa dodatnih 20 točk. Mlade družine, v katerih nobeden od staršev ni star več kot 35 let, lahko dobijo dodatnih 150 točk. Prav toliko tudi samske osebe ali pari brez otrok, ki so mlajši od 30-ih let. Družinam s tremi ali več mladoletnimi otroki pripada dodatnih 50 točk. Pomembna je tudi izobrazba prosilca, glede na to lahko dobi dodatnih 50 točk za višjo izobrazbo po predbolonjski stopnji do največ 80 točk za magisterij ali doktorat. 60 dodatnih točk dobijo prosilci s kroničnimi obolenji zgornjih dihal ali astmo, 80 točk, če ima take težave mladoletni otrok. Če je bil prosilec vsaj dvakrat uvrščen na prednostno listo za dodelitev socialnega ali neprofitnega stanovanja, dobi 30 točk za posamezni razpis. Če je bil na to listo uvrščen 10-krat ali večkrat, pa mu pripada do največ 150 dodatnih točk.
Več v oddaji Koda
Vsi omenjeni v prispevku so se prijavili na razpis za neprofitno stanovanje, nekateri tudi večkrat, nihče od njih ni bil uspešen. Bi bilo treba spremeniti pravila? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 10. marca ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.