Dr. Arthur Theil je predavatelj na Birmingham City University, kjer se ukvarja z vprašanji interakcije med človekom in računalnikom, dostopnostjo in naravnimi vmesniki. Sodeloval je pri projektu SUITCEYES, ki je potekal pod okriljem Horizon 2020 s ciljem razvijanja haptičnih komunikacijskih tehnologij za osebe z gluhoslepoto. Projekt je potekal med letoma 2018 in 2021. S Theilom smo govorili o osebnih izkušnjah igričarjev z gluhoslepoto in smernicah, ki so jih zasnovali pri projektu SUITCEYES.
Običajno se razvijalci videoiger osredotočajo posamično na ljudi z okvaro sluha ali vida, vendar sta se vaša raziskava, ki poteka v okviru Horizona, osredotočila na skupnost gluhoslepih. Kako je bilo področje raziskano pred vašim projektom in kateri so bili glavni cilji pri vašem projektu?
Večina trenutnih raziskovalnih prizadevanj na področju dostopnosti se osredotoča na ljudi, ki živijo z eno ali natančno opredeljeno invalidnostjo. Kljub trenutnemu napredku v smislu dostopnosti in vključujočih igralnih izkušenj ljudje, ki živijo z gluhoslepoto ali katero koli drugo kombinacijo več invalidnosti, pogosto potrebujejo veliko bolj zapletene prilagoditve in nimajo od tega napredka velikih koristi. Raziskovanje kompleksnih in večplastnih potreb gluhoslepih oseb in ljudi, ki živijo z več motnjami, je pomemben raziskovalni izziv, ki zahteva nadaljnje delo. V zvezi s tem je projekt SUITCEYES, ki ga financirata Evropska komisija in program Horizon 2020, namenjen raziskovanju, kako lahko pametna tehnologija zaznavanja in haptične naprave pomagajo gluhoslepim osebam pri navigaciji po svetu in učinkovitejši komunikaciji z okolico. Eden glavnih ciljev projekta je bil raziskati, kako je mogoče videoigre uporabiti kot podporo neodvisnemu življenju v skupnosti gluhoslepih. Pred našimi ugotovitvami je veljala domneva, da gluhoslepih ljudi igranje iger ne zanima ali da skupnosti gluhoslepih nikoli ne moremo šteti za del igričarske skupnosti. Z več intervjuji po Evropi smo ugotovili, da je bila ta domneva napačna. Mnogi gluhoslepi redno igrajo videoigre, čeprav se soočajo z velikimi izzivi glede dostopnosti.
Kot ste zapisali, ste poskusili zbrati tudi osebne izkušnje gluhoslepih oseb pri igranju videoiger, kaj ste ugotovili pri tem?
Poskušali smo zbrati različne osebne izkušnje igranja videoiger v skupnosti gluhoslepih po vsej Evropi. Na podlagi naših intervjujev v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem, Nizozemskem in v Grčiji smo ugotovili, da je morala večina ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, zaradi invalidnosti prenehati igrati vsaj eno igro. Ugotovili smo, da se večina gluhoslepih sooča z velikimi izzivi pri dostopnosti, ko gre za igranje iger, večinoma zato, ker večina iger predvideva, da lahko uporabniki videoiger zelo dobro vidijo ali zelo dobro slišijo, kar pa ne velja za veliko ljudi, ki so gluhoslepi ali imajo kombinirano okvaro vida in sluha. Ugotovili smo, da nekateri naši intervjuvanci še naprej igrajo igre s pomočjo podpornih tehnologij, kot so povečevalne lupe ali osveževalni braillovi zasloni, zato je zelo pomembno zagotoviti, da igre dobro delujejo z različnimi podpornimi napravami.
Katere so bile glavne ovire in izzivi pri igranju videoiger pri osebah z gluhoslepoto?
Gluhoslepi uporabnikii videoiger se soočajo s precejšnjimi izzivi v smislu kompleksnosti in dinamike igre. Nekateri so odgovorili, da številne igre zahtevajo preveč pozornosti in zahtevajo veliko kognitivno obremenitev, kar je lahko omejevalni dejavnik za gluhoslepe zaradi njihove dvojne senzorične izgube. Pogosto igričarji z dvojno senzorično izgubo ne morejo kompenzirati enega čutila z drugim, zato je pomembno, da to upoštevamo pri oblikovanju dostopne igralne izkušnje. Druga ovira, ki smo jo zaznali, so bili finančni stroški, povezani z igranjem videoiger, zlasti zaradi visoke stopnje brezposelnosti med gluhoslepimi v različnih državah. Gluhoslepi igričarji si morajo poleg igralnih konzol zagotoviti še drage podporne tehnologije, kar lahko povzroči znatno finančno breme. Oblikovanje nizkocenovnih rešitev za gluhoslepe igričarje je nekaj, kar bi morali razvijalci iger upoštevati za bolj pravično in vključujočo igralniško skupnost.
Pomemben del raziskave so bile mobilne in večigralske igre. Zakaj so te pomembne za gluhoslepe uporabnike videoiger?
Obstaja veliko dejavnikov, zaradi katerih imajo gluhoslepi raje mobilne igre. Prvič, večina gluhoslepih posameznikov, s katerimi smo se pogovarjali, je imela v lasti ali je imela dostop do pametne naprave. Drugič, večina sodobnih pametnih naprav že ima vgrajene funkcije dostopnosti, ki so lahko zelo koristne za gluhoslepe osebe, vključno z bralniki zaslona, možnostmi povečave in haptičnimi povratnimi informacijami. Najpomembnejši dejavnik pa je, da mobilne igre običajno posedujejo bolj poenostavljeno igralno mehaniko, ki je primerna za igralske sposobnosti gluhoslepih ljudi. Za razliko od konzolnih iger, ki so običajno veliko bolj zapletene, lahko mobilne igre ponudijo bolj priročno igralno izkušnjo za gluhoslepe igričarje, ki zahtevajo manj zapletene igralne interakcije.
Večigralske igre so lahko za gluhoslepe uporabnike videoiger precej zahtevne, še posebej, če se drugi uporabniki ne zavedajo njihove invalidnosti. Vendar smo ugotovili, da so socialni vidiki, ki so povezani z igranjem iger, za gluhoslepe zelo pomembni. Gluhoslepota lahko povzroča družbeno izolacijo in igranje iger je lahko način, da se ljudje počutijo manj osamljene, ostanejo v stiku s prijatelji, komunicirajo z novimi ljudmi in si krajšajo čas. Dejstvo, da so večigralske igre dostopne igričarjem z različnimi sposobnostmi, je nekaj, o čemer bi morali razmisliti tudi razvijalci iger.
Kakšna so priporočila, ki jih predlagate na podlagi svoje raziskave?
Za razvijalce iger je pomembno, da upoštevajo individualnost ljudi, ki so gluhoslepi. Razvijalci iger ne bi smeli domnevati, da so vsi uporabniki videoiger s senzorično prizadetostjo enaki, saj imajo vsi različne izkušnje in potrebe po dostopu, čeprav imajo skupno ljubezen in zanimanje za igranje. Upoštevanje uporabnikov videoiger, ki imajo kompleksnejše potrebe po dostopu, lahko vodi do bolj vključujočih in dostopnejših igralnih izkušenj za vse. Vsi igričarji imajo koristi od funkcij dostopnosti, ne glede na to, ali imajo invalidnost ali ne. Poleg tega smo ugotovili, da je iskanje informacij o dostopnih igrah na spletu lahko težavno. Številni spletni viri za dostopno igranje iger dejansko niso dostopni gluhoslepim uporabnikom videoiger. Zagotavljanje, da lahko ljudje zlahka najdejo informacije o igrah in dostopnosti, je prav tako nekaj, čemur bi morala igralska skupnost dati prednost.