Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je vpis znakovnega jezika v ustavo pomemben dosežek na področju invalidskega varstva in človekovih pravic. Po njenih besedah pomeni velik korak k zagotavljanju enakih možnosti ter lažjemu vključevanju uporabnikov znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v družbo. "Ustavna določba ne sme ostati samo mrtva črka na papirju, pač pa se mora implementirati v zakonske in podzakonske akte, v družbi pa se mora ustvariti pogoje, da bodo gluhi, naglušni in gluhoslepi dejansko aktivno vključeni v družbo, s čimer se bo izboljšala tudi kvaliteta njihovega življenja," je opozorila. Ob tem je navedla podatek, ki po njenem mnenju kaže na razkorak med pravicami oseb z okvaro sluha in izvajanjem teh pravic v praksi: "Da so dobre v teoriji in slabe v praksi, kaže podatek, da je zaradi ovir pri pridobivanju znanja za gluhe in naglušne v Sloveniji le en odstotek teh ljudi univerzitetno izobraženih.«
Znakovni jezik potrebuje razvoj na sistemski ravni
Po njenih besedah mora biti slovenski znakovni jezik, ki je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, deležen posebnega varstva. Trenutno vsebuje okoli 25 tisoč kretenj, kar je občutno premalo, da bi z znakovnim jezikom lahko zajeli vso lepoto in raznolikost slovenskega jezika, je dejala Klakočar Zupančič in sklenila, da je pomembno, da se znakovni jezik razvija na sistemski ravni. Dejala je, da si v državnem zboru prizadevajo, da bodo lahko gluhim in naglušnim kmalu omogočili nekatere naprednejše možnosti za spremljanje prenosov sej državnega zbora in drugih dogodkov.
Gluhi in naglušni letos obeležujejo kar 5 pomembnih obletnic
Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je ob odprtju spomnil, da letos gluhi in naglušni obeležujejo 90 let organiziranega delovanja v Sloveniji, 20 let zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, 30 let Športne zveze gluhih Slovenije, prvo leto delovanja Hiše znakovnega jezika in prvo obletnico vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek pa je ob odprtju povedal, da je razstava darilo vsem, ki jih predstavlja, obenem pa tudi darilo mestu Ljubljana ter njenim prebivalkam in prebivalcem. Takoj ko bo v Ljubljani na voljo prostor z dovolj veliko kvadraturo, ga bodo ponudili projektu Hiša znakovnega jezika, je obljubil.
Razstava bo na ogled do 17. oktobra
Razstava predstavlja izzive izgube sluha, izpostavlja ključne trenutke in največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Na primer, da je 14. november dan slovenskega znakovnega jezika, da v Sloveniji živi približno 1.500 gluhih oseb in več kot 200 tisoč oseb z različno stopnjo izgube sluha. Na fotografijah in grafičnih prikazih je predstavljeno življenje, delo, kultura in zgodovina gluhih in naglušnih, pa tudi nekaj osnovnih kretenj slovenskega znakovnega jezika.
V Narodni galeriji razstava o gluhem kiparju Ivanu Štreklju
Razstavo so pripravili v Hiši znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), v okviru projekta Promocija kulture in znakovnega jezika ministrstva za kulturo. Projekt je sofinanciran s sredstvi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Ob razstavi v ljubljanskem Tivoliju si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo o gluhem kiparju Ivanu Štreklju, ki je na ogled v Narodni galeriji. Jutri bo tam potekala tudi predstavitev knjige v slovenskem znakovnem jeziku o življenju in delu kiparja Ivana Štreklja z naslovom Neslišni zvoki dleta.