Sodelujoči so opozorili na obveznosti države, ki izhajajo iz Mednarodne konvencije o pravicah invalidov (MKPI), in predstavili izkušnje ljudi z invalidnostmi, ki imajo zaradi neizpolnjevanja zavez MKPI konkretne ovire pri polnem sodelovanju v družbi.
Izhodišče razprave so bile ugotovitve Zagovornikovega posebnega poročila o spoštovanju konvencije o pravicah invalidov z enakim naslovom kot dogodek - Za uresničevanje pravic vseh ljudi z invalidnostmi v Sloveniji. V njem opozarja, da se v Sloveniji konvencija ne upošteva v celoti, čeprav je država konvencijo ratificirala že aprila 2008. Še vedno so neuresničena skoraj vsa priporočila, ki jih je Sloveniji leta 2018 dal pristojni odbor Organizacije združenih narodov, ki nadzira uresničevanje konvencije.
"Ugotavljamo, da je bil dosežen določen napredek pri zagotavljanju pravic ljudi z invalidnostmi, da je v družbi konsenz, da nekatere stvari še niso urejene in da so v teku tudi prizadevanja za uresničevanje vseh pravic ljudi z invalidnostmi. A če večina priporočil Odbora MKPI ni uresničena, to pomeni, da konvencija v našem prostoru še ni zares zaživela. Dokler si tega ne priznamo, na tem področju ne bo premikov," je v uvodu v pogovor dejal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Država mora zagotoviti uresničevanje konvencije
Dr. Jasna Murgel, predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru in avtorica knjige Varstvo pravic ljudi z invalidnostjo v mednarodnem in slovenskem pravu s pregledom sodne prakse, je pojasnila, da morajo biti vsi zakoni skladni z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami, kot je MKPI. "Poudarila bi, da mora država zagotoviti uresničevanje teh predpisov." Neuresničenost določb konvencije se odraža pri vsakodnevnem življenju ljudi z invalidnostmi. "V našem društvu smo združene osebe, ki nam konvencija pravice daje, a jih zaradi neustreznega prevoda nimamo," je povedal Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej. Po oceni dr. Darje Zaviršek, redne profesorice Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, so prav invalidske organizacije praviloma zaviralci razvoja v smer, kamor hoče MKPI. "Ljudi, ki se zavzemajo za to, da bi izraz invalid ostal v rabi, smo vprašali, zakaj to hočejo. In dobili smo odgovor, da je to zato, ker to zagotavlja, da jim bo dodeljen denar. Vedno več ljudi je, ki preprosto nočejo več biti poimenovani invalidi, ker je njihova identiteta daleč od tega, da bi bili nemočni in daleč od tega, da bi bili breme državi," je poudarila Zavirškova.
Pomembna vloga osebne asistence
Konvencija v 19. členu določa, da države pogodbenice priznavajo enako pravico vsem invalidom, da živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo ter sprejemajo ukrepe, ki jim omogočajo polno uživanje te pravice ter polno vključenost v skupnost in sodelovanje v njej. Pri izvajanju tega člena je imela veliko vlogo uvedba osebne asistence. Pravico je uredil zakon iz leta 2017, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2019. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želi sistem posodobiti z novim zakonom, ki je že bil v javni razpravi. Vendar v YHD s predlogom niso zadovoljni. Menijo, da pomeni vrnitev medicinskega modela, ki je preživet. Po njihovem prepričanju je treba slediti modelu, po katerem obravnava temelji na človekovih pravicah. To pomeni, da imajo ljudje z invalidnostmi takšne pravice kot vsi drugi, so poudarili. Elena Pečarič iz društva za teorijo in kulturo hendikepa YHD je izpostavila: "Osebna asistenca je bila uvedena tudi za razbremenitev družinskih članov, zdaj pa je polovica izvajalcev te storitve družinskih članov upravičencev." Tudi sicer je bila kritična do dolgotrajnega procesa priprave novele zakona o osebni asistenci, v katerega po njeni oceni zainteresirana javnost ni dovolj vključena.
"Prizadeval si bom za večje uveljavljanje konvencije v vsakdanjem življenju"
Razpravljavci in udeleženci iz občinstva dogodka so izpostavili še nekatere primere, ki kažejo na nepoznavanje človekovih pravic ljudi z invalidnostmi. Od privezovanja ljudi z duševnimi težavami na postelje, čeprav je to po konvenciji prepovedano, do neupoštevanja volje opravilno sposobnih, ki imajo določene intelektualne oviranosti, na zapuščinski obravnavi pred sodiščem in podobno. Pozdravili so razpravo in delovanje Zagovornika, ki je, kot so dejali, med redkimi državnimi ustanovami, ki že vrsto let opozarja na diskriminacijo ljudi z invalidnostmi in na nespoštovanje določb MKPI. "Zdi se, da smo družba, ki zlahka napiše stvari na papir, potem pa ne želi več tega papirja brati, gledati, razumeti," je v zaključku razprave povedal zagovornik Lobnik. "MKPI predvideva preobrazbo načina razmišljanja. Današnja razprava kaže, da je bilo posebno poročilo na temo spoštovanja MKPI v Sloveniji zelo na mestu. Še naprej si bom prizadeval za večje uveljavljanje konvencije v vsakdanjem življenju," je zaključil Lobnik, ki bo posebno poročilo o spoštovanju konvencije o pravicah invalidov 6. decembra predstavil na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide.