Kot pojasnjuje varuh človekovih pravic Peter Svetina, se pobude, ki jih je prejel v lanskem letu, dotikajo vseh ranljivih skupin, v oči pa bode, "da je od 83 priporočil, ki smo jih zapisali v lanskem poročilu Varuha človekovih pravic, 10 priporočil vlada zavrnila zaradi nestrinjanja. Osem od teh je s področja invalidov." Svetina dodaja, da še nikoli ni bilo zavrnjenih toliko priporočil: "V prejšnjih letih smo dobili po štiri zavrnitve."
Pet zavrnjenih priporočil se nanaša na področje osebne asistence
Varuh v letnem poročilu za lani med drugim ugotavlja, da se na področju osebne asistence (OA) dogajajo anomalije. "Vlada in ministrstvo za delo si predstavljata stvari drugače, kot so zapisane v pravnem redu. Največkrat gre za poseganje v že pridobljene pravice," je zaskrbljen varuh. Kot primer navaja osebo, ki je zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja zaprosila za povečanje števila ur osebne asistence. A namesto večjega obsega so ji pri ponovni oceni število ur zmanjšali. "To je poseganje v pridobljene pravice in mi ocenjujemo, da je to v nasprotju z ustavo," ugotavlja Svetina. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zagotavljajo, da priporočila Varuha človekovih pravic obravnavajo z vso resnostjo. Na ugotovitve varuha pa odgovarjajo, da gre pri ponovnih ocenah na podlagi vlog, ki jih podajo uporabniki osebne asistence sami (zaradi sprememb v zdravstvenem stanju), za ponovno odločanje o pravici do osebne asistence na podlagi sedmega odstavka 20. člena ZOA (uporabniku se lahko zdravstveno stanje poslabša ali izboljša in po spremembi potrebuje manjši ali večji obseg osebne asistence, kot mu je bil priznan s predhodno odločbo). "Če se na podlagi ocenjevanja pri teh uporabnikih ugotovi, da je bilo prvotno neustrezno popisano dejansko stanje potreb posameznika, ki je hkrati razvidno tudi iz priložene medicinske dokumentacije, se o obsegu potreb ponovno odloča," so zapisali na ministrstvu. Varuh vztraja, da se vloga za povečanje števila ur osebne asistence sicer lahko zavrne, nikakor pa se ne more v takih primerih že pridobljenih pravic zmanjšati. "To so osnovna načela človekovih pravic, da ne smemo poseči v že pridobljene pravice, sploh pa odločati o nečem, za kar človek sploh ni vprašal."
Veljavna zakonodaja omogoča ponovno oceno upravičenosti do OA
Postopki ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence se vodijo na podlagi 20. ali 22.a člena Zakona o osebni asistenci (ZOA). "Uporabniku se v skladu z zakonom lahko priznata drugačen – večji, enak ali manjši – obseg ur in drugačna opredelitev vrst storitev osebne asistence, kar je bilo v dopisih pojasnjeno tudi Varuhu človekovih pravic," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da se s tem ne posega v pridobljene pravice: "Nikoli ni bil namen ministrstva, da bi uporabnikom jemali pravico do osebne asistence, želi se le urediti ustreznost dodeljevanja pravice." To je pomembno predvsem zaradi zlorab osebne asistence, ki jih je po mnenju varuha treba kaznovati. "Zagotovo je prav, da se tisti, ki zlorabljajo institut osebne asistence, primerno sankcionirajo. Ne moremo pa to delati kar povprek, recimo, da po diktatu ministrstva, kjer so sestavljali spiske z imeni, koga je treba ponovno preveriti. To je vendarle neki poseg, neko arbitrarno odločanje," je prepričan varuh, ki se sprašuje, kako se lahko metode ocenjevanja spremenijo še pred spremembami zakona: "To pomeni, da za takšna ocenjevanja ni pravne podlage." Na ministrstvu pojasnjujejo, da se metode ocenjevanja niso spreminjale brez spremembe pravne podlage: "Zadnja novela ZOA v novembru 2021 je določila možnost ponovne ocene pravice do osebne asistence. Sam zakon pa že od začetka določa natančno definicijo in načela osebne asistence, ki jim ocenjevalni organ pri ocenjevanju sledi."
"Pričakujem, da bodo naša stališča upoštevali v noveli zakona"
Predlog novele zakona, ki je bil v javni razpravi do sredine oktobra, je bil sicer deležen številnih kritik pri nekaterih organizacijah, ki izvajajo osebno asistenco. Nazadnje sta nestrinjanje s predlaganimi spremembami izrazila Društvo za teorijo in kulturo hendikepa YHD in Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček. "Ob uveljavitvi zakonskega predloga bi NSIOS postal 'edini sogovornik vlade na področju invalidske problematike'. To ocenjujemo kot nedopustno in nedemokratično, saj druge organizacije o tem niso bile niti obveščene niti zaprošene za mnenje," je minuli teden povedala Elena Pečarič. S predlogom novele bi se neupravičeno zožil krog upravičencev do osebne asistence in poslabšal položaj ljudi z invalidnostmi, pa so zapisali pri Zagovorniku načela enakosti. Varuh človekovih pravic bo svojo oceno podal po sprejetju novele zakon. "Računam, da bodo ta naša priporočila pri pripravi novele zakona upoštevali," še pravi varuh.