Ker se vključevanje v družbo začne v zgodnjem otroštvu, si na Zvezi Sonček prizadevajo, da bi se v Sloveniji vsi otroci izobraževali in usposabljali v običajnem življenjskem okolju skupaj z generacijami svojih vrstnikov ter da bi bila ta pravica zagotovljena vsem. »Velika ovira dejanski inkluziji je močno zakoreninjen dualni sistem izobraževanja v osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami in vključevanje osnovnošolcev v socialnovarstvene zavode,« so prepričani v Sončku. Da bi prispevali k družbeni razpravi o sistemu vzgoje in izobraževanja, ki bo dejansko vključujoč za otroke s posebnimi potrebami, so zasnovali konferenco Ena šola za vse, na kateri so predstavili stanje na tem področju doma in dobre prakse v evropskih državah ter oblikovali predloge za pristojno ministrstvo in Vlado RS in ju pozvali, da vključita koncept »Ene šole za vse« v nastajajoč nacionalni program vzgoje in izobraževanja ter novo belo knjigo. "Radi bi, da se o tem odpre razprava in da se ne delamo, kot da imamo v Sloveniji res popolnoma vključujoč sistem za otroke s posebnimi potrebami, ker ga nimamo," je dejala predsednica Zveze Sonček Jasna Murgel.
Otroci bi bili v ločenih oddelkih, a v isti stavbi
"Za veliko otrok pomeni izključevanje že v času otroštva pot v nadaljnjo segregacijo v ustanove," je poudarila Murglova. Po njenih besedah je skrajni čas, da se slovensko zakonodajo tudi na izobraževalnem področju uskladi z mednarodno konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo in tako doseže dejansko enakopravno obravnavo teh ljudi. "Primeri iz tujine kažejo, da je možno, da so otroci z invalidnostjo v isti šoli kot ostali otroci, seveda z določenimi prilagoditvami," je dejala. "Otroci bi bili v ločenih oddelkih, a v isti stavbi. Skupaj bi bili na športnih dejavnostih, skupaj bi jedli, skupaj bi se igrali. Tako bi bili otroci že od malega skupaj, ne pa izključeni v neko posebno šolo, ki se je tudi drži sloves, da je posebna šola. In če se izobražuješ v posebni šoli, se tudi življenje nadaljuje v neki posebni instituciji, v zavodu, in si od otroštva segregiran," je pojasnila za STA.
"Posebne šole bi bilo treba ukiniti"
Po besedah direktorja Zveze Sonček Iztoka Suhadolnika so bili v Sloveniji že storjeni določeni koraki naprej pri vključevanju otrok z gibalno oviranostjo v redne osnovne šole, "nikakor pa nismo zadovoljni s stanjem na področju vključevanja otrok z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi". "Naš dualni šolski sistem, kjer imamo še vedno posebne šole, v katere se vključuje in usmerja otroke z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi, onemogoča inkluzijo in s tem razvoj naše družbe v vključujočo družbo," je dejal. Po ocenah Zveze Sonček bi bilo treba te posebne šole ukiniti. "Vsi otroci naj hodijo v šole svojega šolskega okoliša, s svojimi vrstniki, sicer v njim prilagojene programe, v katerih bodo pridobili poleg splošnega znanja tudi spretnosti in kompetence za življenje," je povedal Suhadolnik. "Če jim poštevanka ne bo šla, ne bodo od njih zahtevali enakega znanja matematike kot pri ostalih. Če pa bodo likovno, glasbeno ali kako drugače enaki ali celo boljši, jih bomo spodbujali na teh področjih in jim omogočali, da sobivajo s svojimi vrstniki. Tako se lahko učijo drug od drugega in skupaj živijo," je dodal.
Vključevanje ne pomeni nižanje standardov
Generalni sekretar Evropskega združenja ponudnikov storitev za ljudi z ovirami (EASPD) Timothy Ghilain je pojasnil, da vključevanje vseh otrok v pouk ne pomeni zniževanja standardov, ampak predvsem odpravljanje ovir za tiste, ki so v slabšem položaju, in da imajo od tega na koncu koristi vsi. "Prej ko začnete s potjo vključevanja, lažja in cenejša bo ta pot. Dlje časa, kot ste ločeni, težja in daljša je pot vključevanja," je dejal. "Zakaj imamo šolo, če ne zato, da so otroci lahko skupaj, da se skupaj učijo in skupaj odraščajo," je dodal.