Na varuha človekovih pravic se je obrnilo več delavcev, ki so se znašli v hudi stiski, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) predolgo odloča o podaljšanju njihove dolgotrajne bolniške odsotnosti. ZZZS odločbe o upravičenosti do bolniškega staleža neredko izdaja za nazaj, delavec in delodajalec pa se zaradi zamude znajdeta v nedorečenem položaju. Če delavec nastopi službo, nato pa dobi odločbo o bolniškem staležu, je delodajalec v zagati, saj ne ve, kako naj delavcu obračuna plačo. Če pa delavec zaradi zdravstvenih težav na predlog osebnega zdravnika ne gre na delo, ZZZS pa nato predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrne, je delavec neupravičeno odsoten z dela, kar je lahko tudi razlog za odpoved delovnega razmerja. Poglejmo nekaj primerov. Robert Pušenjak že 35 let dela v živilski industriji. Desetletja dela v pekarni, kjer je dvigoval težke vreče moke, veliko časa preživel v prisilni drži in se pogosto pripogibal, so pustila trajne poškodbe na njegovi hrbtenici: »Zaradi izrabe hrbtenice, ledvenega dela, med ploščicami ni bilo nič več, zato me je bolelo. Nevrokirurg mi je rekel, da je potrebna operacija.« Zaradi dolgih čakalnih dob – na operacijo je čakal dobri dve leti – se mu je bolniški dopust iztekel že dolgo pred posegom, pri podaljševanju pa se je pogosto zatikalo. »Ne veš, kaj boš. Moraš na delo, a ne moreš delati, odločbe pa ne dobiš pravočasno. In to ti uničuje živce, psihično si na tleh. Vsak človek bi rad bil zdrav.«
Ker dela ni mogel opravljati, je ostal doma
»V službi so mi dejansko šli na roko. Imel sem veliko nadur, in sem tisti čas, ko odločbe nisem dobil pravočasno, lahko izkoristil dopust ali ure. In to se je dogajalo v nedogled,« priznava sogovornik in dodaja, da mu bolniške odsotnosti kljub jasnemu mnenju specialista večkrat niso priznali: »Na zdravstveni komisiji sem imel petkrat tako izkušnjo. Oni ne gledajo na specialistovo mnenje, da nisi sposoben za delo, avtomatično te zavrnejo in potem ti preostane le tožba.« Tožbo je dobil in danes opravlja drugo delo pri istem delodajalcu. Zaposlen je za polovični delovni čas. Po dolgotrajnih prizadevanjih so mu vrnili tudi dopust in ure.
Poglejmo še en primer. Sogovornica se že več let bori s sindromom kronične izgorelosti – ima težave s koncentracijo, spominom, spremljajo jo hude bolečine in kronična utrujenost. Zaradi teh težav se je tudi sama znašla v začaranem krogu dolgotrajne bolniške odsotnosti z dela: »Enkrat ti bolniško podaljšajo za 14 dni, enkrat za en mesec, se je zgodilo tudi za dva meseca, lahko tudi po pet, šest dni, vse na podlagi enakih izvidov specialistov. To je popolnoma nejasno.« Med čakanjem na odločbe o dolgotrajni bolniški odsotnosti z dela je tudi sama izkoristila dopust. Ko ji ga je zmanjkalo, je hodila v službo. »To zagotovo ni dobro vplivalo na moje zdravstveno stanje, celo poslabšalo mi ga je.« Dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa opozarja: »Če se napol bolnega delavca spravi nazaj na delovno mesto, se bolezen ponovi, in zelo hitro gre spet v bolniški stalež. Vsekakor gre za nevarnost poglobitve diagnoze in poglobitev diagnoze pri dolgotrajni bolniški je običajno invalidnost.« Na ZZZS-ju zamude pri izdajanju odločb o dolgotrajni bolniški odsotnosti z dela utemeljujejo s kadrovsko podhranjenostjo, primanjkuje jim najmanj 10 zdravnikov, in povečevanjem števila bolniških dopustov. Leta 2015 je bilo izdanih 275 tisoč odločb, 2018 pa že 345 tisoč.
Zakon trajanja bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji ne omejuje
Slovenija sicer spada v skupino držav, v katerih so razmere za zavarovane osebe na bolniškem dopustu razmeroma ugodne. Višina nadomestil za odsotnost z dela je pri nas med najvišjimi v Evropi, Slovenija pa je tudi ena redkih držav, v katerih zakon trajanja bolniške odsotnosti ne omejuje. V Sloveniji izgubimo približno 12 milijonov delovnih dni na leto, kar pomeni, da z dela vsak dan izostane nekaj manj kot 40 tisoč ljudi. Te številke se zadnjih pet let izrazito povečujejo. Leta 2014 je bila stopnja bolniške odsotnosti 3,8- odstotna, število izgubljenih delovnih dni pa dobrih devet milijonov. Leta 2018 so bili zaposleni zaradi bolezni ali poškodb v povprečju odsotni že 4,6 odstotka delovnih dni, število izgubljenih delovnih dni se je povečalo na več kot 12 milijonov. V letu 2019 bo po do zdaj pregledanih podatkih bolniških odsotnosti še več. Zato se povečujejo tudi za to namenjeni odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V letu 2019 bodo predvidoma znašali skoraj 386 milijonov evrov, kar je za 71 odstotkov oziroma 160 milijonov več kot pred petimi leti. Že vrsto let ugotavljajo, da je delež odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov izrazito višji pri ženskah kot pri moških. Tako so bile po podatkih iz zadnjega zdravstvenega statističnega letopisa ženske v povprečju odsotne skoraj 19 koledarskih dni, moški pa dobrih 12. Najpogostejši navedeni vzrok za bolniško odsotnost pri moških so poškodbe, pri ženskah pa bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Pri primerjavi podatkov glede na statistično regijo delodajalca je najvišji odstotek bolniške odsotnosti v koroški, najnižji pa v osrednjeslovenski statistični regiji.
Več v oddaji Koda
Lani je Zavod za zdravstveno zavarovanje izdal okoli 350 tisoč odločb o dolgotrajni bolniški odsotnosti z dela. Približno petino so delavci prejeli prepozno. Zakaj nastajajo zamude? Kako poteka postopek izdaje odločbe in kaj bi skrajšalo čas, ki je potreben za odločanje o bolniškem staležu? Zakaj stroka medicine dela v Sloveniji ni vključena niti v proces določanja niti podaljševanja bolniškega staleža? Kaj predlaga medresorska delovna skupina z ministrstvom za zdravje na čelu, ki naj bi pripravila rešitev za poenotenje ugotavljanja začasne in trajne nezmožnosti za delo? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 14. januarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. x