Gašenje požara z letalom. Foto: BoBo/Borut Živulović
Gašenje požara z letalom. Foto: BoBo/Borut Živulović

Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi.
Škodljive snovi so odvisno od:
materialov, ki jih je zajel ogenj,
temperature
in drugih pogojev pri gorenju.

Škodljive snovi so lahko:
- delci
- ali plini.

Na NIJZ opozarjajo,
da smo plinom in delcem izpostavljeni z vdihavanjem.
Pozneje jih lahko v telo vnašamo tudi s hrano in vodo.
Z vdihavanjem ali zaužitjem škodljive snovi
vstopijo v naš organizem.
Posledice za zdravje so lahko takojšnje
ali pa se pokažejo kasneje.

Posledice so odvisne so od:
- vrste snovi,
- količine, vnesene v telo,
- časa in stopnje izpostavljenosti,
- načina vnosa
- ter občutljivosti posameznika.

Požar ponoči. Foto: BoBo
Požar ponoči. Foto: BoBo

Draženje dihalnih poti

Vdihavanje visokih koncentracij<p>Koncetracija v tem primeru pomeni gostota.</p> <p>Se pravi,<br />koliko nevarnih delcev za zdravje je v zraku.</p> delcev
lahko povzroči takojšnje draženje dihalnih poti.
Prizadene lahko tudi druge organe.

Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznice<p>Sluznica je plast,<br />ki je na notranji strani organov.</p> <p>Sluznica na primer obdaja nosno votlino.</p> .
Posledice vnetja sluznice so:
- solzenje oči,
- izcedek iz nosu,
- kašljanje
- in oteženo dihanje.

Zaradi vdihavanja delcev imajo lahko večje težave z zdravjem:
- bolniki s kroničnimi boleznimi dihal
- bolniki z akutnimi<p>Akutna bolezen je tista,<br />ki jo trenutno prebolavamo.<br />akutno bolni smo na primer,<br />če smo v tem trenutku prehlajeni ali<br />pa imamo na primer pljučnico.</p> boleznimi dihal
- in bolniki z boleznimi srca in ožilja.
Večja je možnost za nastanek srčne kapi.

Kdo so ogrožene skupine ljudi?

Zelo so ogroženi:
- dojenčki in otroci,
- nosečnice,
- starejši ljudje,
- ljudje z boleznimi srca in ožilja,
- ljudje z boleznimi dihal
- ter sladkorni bolniki.

Kako se lahko izognemo težavam?

Onesnaženemu zraku se lahko izognemo tako,
da se umaknemo v manj onesnaženo okolje.
Najboljše je,
da se umaknemo v zaprte prostore.

Prav tako ne hodimo na območja,
kjer je požar.
Ne zadržujemo se v bližini požara.

NIJZ svetuje prebivalcem,
da ob požaru natančno upoštevajo
priporočila ekip za reševanje
in uprave za zaščito in reševanje.

Nad požarom je veliko dima. Foto: BoBo/Borut Živulović
Nad požarom je veliko dima. Foto: BoBo/Borut Živulović

Kaj naredimo, če se pojavijo težave?

Osebe, ki so bile izpostavljene dimu
in čutijo zdravstvene težave,
naj se posvetujejo s svojim zdravnikom.

Če na koži čutimo pekoč občutek,
moramo odstraniti oblačila
in se umiti z vodo in milom.

Če nas peče v nosu, grlu ali očeh,
je najboljše izpiranje s čisto tekočo vodo.

Pri požaru smo lahko izpostavljeni raznim materialom,
ki nastanejo pri gorenju.
Na primer sajam ali prahu,
morda tudi kakšnim nevarnim tekočinam.
Če pridejo ti materiali na našo obleko,
se moramo preobleči.
Umazano obleko moramo spraviti v plastično vrečko.
Izpostavljeno kožo pa moramo umiti
z velikimi količinami mila in vode.

Zadržujemo se v zaprtih prostorih

NIJZ priporoča zadrževanje stran od območja požara
ali v zaprtih prostorih.
Tudi po požaru je bolje,
da smo v zaprtih prostorih,
če je smrad od požara še vedno močan.

Pogorišču se je bolje izogniti,
dokler ni očiščeno.

Boljše je, če se gibljemo proti vetru
ali stran od ognja ali pogorišča.

Prekuhavanje vode. Foto: Pixabay
Prekuhavanje vode. Foto: Pixabay

Hrana in zelenjava

NIJZ priporoča,
da ne jemo sadja in zelenjave,
ki je bilo izpostavljeno škodljivim delcem ali dimu med požarom.

Pri uporabi pitne vode moramo upoštevati
priporočila upravljavca vodovoda
ali uprave za zaščito in reševanje.
Včasih je bolje,
da vodo po požaru prekuhavamo.