V četrtek, 3. avgusta, je v Sloveniji začelo močno deževati.
Vremenoslovec Brane Gregorčič je rekel:
Toliko padavin ni v enem dnevu padlo nikoli.
Posledice so hude.
Nekatere reke v Slovenijo so začele naraščati.
Zato so nekatere reke poplavile.
Poplavljenih je že veliko krajev in mest v Sloveniji.
Zaradi dežja se je sprožilo veliko zemeljskih plazov<p>Zemeljski plaz je,<br />ko se del zemlje začne premikati.<br />Ta zemlja zdrsne po bregu navzdol.<br />Zemeljski plaz lahko uniči:<br />- hiše,<br />- ceste.<br />Ljudje morajo biti pozorni na:<br />- spremembe na hišah,<br />- sveže razpoke v zemlji,<br />- zdrs zemlje.<br />Nevarnost zemeljskih plazov bo ostala,<br />dokler bo padal dež.</p> .
Nekateri kraji so ostali brez elektrike.
Do nekaterih krajev ni bilo mogoče priti.
Ker so bile uničene ceste in druge povezave.
Največ škode je bilo:
- v Zgornji Savinjski dolini,
- na Koroškem.
To sta pokrajini na severu Slovenije.
Poplave so bile tudi ob
- Muri,
- Dravi,
- Kamniški Bistrici
- in Savi.
Po nekaj dneh se je vreme umirilo.
Poplav ni bilo več.
Škoda je bila ogromna.
Robert Golob je predsednik vlade.
Robert Golob je rekel:
Gre za največjo nesrečo
v zgodovini Slovenije.
Prva stvar je,
da ljudem uredimo elektriko in vodo.
Poplave so na nekaterih delih
Slovenije naredile ogromno škode.
Domačini, prostovoljci, pripadniki civilne zaščite,
gasilci in vojaki so poskušali odpraviti škodo.
To so delali:
- s črpanjem vode iz poplavljenih objektov,
- zagotovitvijo dostopa do odrezanih naselij,
- zagotovitvijo prevoznosti cest,
- odstranjevanjem podrtega drevja,
- odstranjevanjem naplavin in
- zagotavljanjem oskrbe prebivalstva, med drugim pitne vode.
Pomagali so tudi vojaki in prostovoljci
iz drugih držav Evropske unije.
Na meji med Slovenijo in Hrvaško
policisti ne pregledujejo več osebnih dokumentov
Na meji med Slovenijo in Hrvaško
so bili do konca leta 2022 mejni policisti.
Policisti so preverjali dokumente ljudem,
ki so želeli iz Slovenije priti na Hrvaško.
Ali s Hrvaške v Slovenijo.
Decembra 2022 so se zbrali
notranji ministri držav schengenskega območja.
Za vstop države v schengensko območje
morajo glasovati vsi notranji ministri.
Odločili so,
da lahko Hrvaška postane del schengenskega območja.
Od 1. januarja 2023 je Hrvaška del schengenskega območja<p>Schengenski sporazum je poseben dokument.<br />Velja med nekaterimi državami Evropske unije.<br />Ljudem omogoča,<br />da potujejo med državami in nazaj.<br />In jih pri tem nihče ne preveri.</p> <p>Schengenski sporazum obstaja od leta 1985.<br />Takrat je dokument podpisalo 5 držav.<br />Podpisali so ga v mestu Schengen.<br />V državi Luksemburg.<br />Luksemburg je država na severu Evrope.<br />Sedaj je v del schegenskega območja<br />22 držav iz Evropske unije.<br />In 4 države, ki niso članice Evropske unije.<br />Del schengenskega območja je tudi Slovenija.</p> .
Od 1. januarja 2023 lahko Slovenci
prestopamo mejo s Hrvaško
brez pregledovanja dokumentov.
Slovenska vlada ima od januarja 20 ministrov
Volitve so bile aprila 2022.
V koaliciji so 3 stranke.
Vlado sestavljajo:
- Gibanje Svoboda,
- Socialni demokrati,
- Levica.
Po volitvah je koalicija 3 strank napovedala
spremembo zakona o vladi.
V zakonu so zapisali,
da bodo 3 nova ministrstva.
Nova ministrstva so:
- ministrstvo za solidarno prihodnost,
- ministrstvo za podnebje in energijo,
- ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Pred tem je imela vlada 17 ministrov.
Ministrstvo za solidarno prihodnost vodi Simon Maljevac.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
vodi Luka Mesec.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
se je razdelilo na dva dela.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
vodi Igor Papič.
Ministrstvo za vzgojo in šolstvo vodi Darjo Felda.
Ministrstvo za podnebje in energijo je vodil Bojan Kumer.
Ministrstvo za infrastrukturo vodi Alenka Bratušek.
V petek, 7. julija 2023, je odstopil Danijel Bešič Loredan
Danijel Bešič Loredan je bil minister za zdravje.
Minister za zdravje je premieru podal odstopno izjavo.
Premier je odstop ministra za zdravje sprejel.
Premier Robert Golob je dejal,
da se z ministrom nista strinjala pri tem,
kako krepiti javni zdravstveni sistem v Sloveniji.
Oktobra je nova ministrica postala Valentina Prevolnik Rupel.
Nova ministrica za zdravje je napovedala,
da si bo prizadevala za:
- okrepitev javnega zdravstvenega sistema
- in boljšo dostopnost prebivalcev
do zdravstvenega sistema.
Prizadevala si bo,
da bo zdravstveni sistem bolje deloval
in da bodo ljudje lažje prišli do zdravnika.
V sredo, 4. oktobra, je odstopil Uroš Brežan
Uroš Brežan je bil minister za naravne vire in prostor.
Premier ni bil zadovoljen z delom ministra
V ponedeljek, 2. oktobra, se je
Uroš Brežan sestal s predsednikom vlade.
Predsednik vlade Republike Slovenije je Robert Golob.
Rečemo mu tudi premier.
Na srečanju je premier ministra obvestil,
da se njuni poti razhajata.
Državni zbor je 7. decembra
za ministra za naravne vire in prostor potrdil Jožeta Novaka.
Jože Novak je po izvolitvi rekel:
Prva naloga bo začetek obnove po poplavah.
Tega se moramo lotiti takoj.
Pomagati moramo ljudem,
ki so v poplavah ostali brez domov.
Obnovo moramo izvesti tako,
da ne bo prihajalo do takšne škode.
6. oktobra je odstopila Sanja Ajanović Hovnik
Sanja Ajanović Hovnik je bila ministrica za javno upravo.
Septembra 2023 so mediji poročali,
da naj bi ministrica na službeni poti v New York
porabila veliko denarja.
In da naj razdeljevanje denarja ministrstva
ne bi potekalo pravilno.
Pri razpisih ministrstva naj bi denar
dobilo tudi podjetje ministričine mame in prijateljice.
Sanja Ajanović Hovnik je zapisala:
Imam čisto vest.
Nič nisem storila narobe.
Razpis ministrstva je bil izveden pravilno.
Ne želim,
da bi moje vodenje ministrstva
škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi.
Državni zbor je 7. decembra
za ministra za javno upravo potrdil Franca Propsa.
Franc Props je po izvolitvi rekel:
V službah javnega sektorja dela premalo ljudi.
Pogajati se bomo morali s sindikati
o drugačnih plačah.
Veljati so začele spremembe družinskega zakonika
Zakonska zveza je po novem skupnost dveh oseb.
Včeraj je začel veljati nov družinski zakonik<p>Družinski zakonik je uradni dokument.<br />Družinski zakonik ureja:<br />- zakonsko zvezo,<br />- zunajzakonsko skupnost,<br />- razmerja med starši in otroki,<br />- posvojitev otrok.</p> .
Družinski zakonik je prej omogočal
sklenitev zakonske zveze le 2 osebama različnega spola.
Ustavno sodišče<p>Ustavno sodišče je najpomembnejše sodišče v Sloveniji.<br />Tam delajo ustavni sodniki.<br />Ustavni sodniki preverijo,<br />ali so zadeve skladne z Ustavo.<br />Odločajo glede na to, kar je zapisano v Ustavi.<br />Ustava je zelo pomembna knjiga.<br />V njej so zapisane osnovne pravice<br />prebivalcev neke države.</p> je odločilo,
da mora državni zbor to spremeniti.
Zato je državni zbor sprejel nov družinski zakonik.
Veljati je začel 31. januarja 2023.
Po novem velja:
Zakonska zveza je življenjska skupnost 2 oseb,
ne glede na spol.
Ker spol oseb v zakonski skupnosti ni določen,
se istospolni pari lahko poročajo.
Istospolna partnerja,
ki živita v partnerski zvezi,
lahko skupaj posvojita otroka.
Otroka lahko posvojita
pod enakimi pogoji kot mož in žena.
Če ima eden od partnerjev otroka iz prejšnje zveze,
ga lahko po novem posvoji njegov istospolni partner.
Slovenija ima status opazovalke
v Varnostnem svetu Združenih narodov
Slovenija je s 1. oktobrom dobila
status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov<p>Organizacija združenih narodov (OZN)<br />je pomembna mednarodna organizacija.</p> <p>V OZN so vključene skoraj vse države na svetu.<br />Ustanovljena je bila leta 1945.<br />Varnostni svet Združenih narodov<br />je eden od glavnih organov OZN.<br />Naloga Varnostnega sveta je<br />ohranjanje miru in varnosti na svetu.<br />Varnostni svet ima 15 članic.</p> <p>5 držav so stalne članice.<br />10 držav pa je nestalnih članic.<br />Nestalne članice Varnostnega sveta so države,<br />ki so izvoljene za obdobje 2 let.</p> <p>Naloge Varnostnega sveta so:<br />- določanje ukrepov proti državam med krizami ali vojno,<br />- odločanje o tem, kdo lahko koga napade,<br />- pošiljanje vojakov na problematična območja<br />- in drugo.</p> <p>Delovanje Varnostnega sveta nadzira<br />Generalna skupščina OZN.<br />To je najpomembnejši organ OZN.</p> <p>V Generalni skupščini OZN sodelujejo vse države,<br />ki so članice OZN.<br />Generalna skupščina voli nestalne članice Varnostnega sveta OZN.</p> .
Status opazovalke pomeni,
da se bodo slovenski diplomati
lahko udeleževali zasedanj Varnostnega sveta.
Januarja 2024 bo Slovenija postala
nestalna članica Varnostnega sveta.
Nestalna članica bo leta 2024 in 2025.
O tem smo že pisali na povezavi:
Slovenija bo nestalna članica Varnostnega sveta.
Ponesrečeno jamarko so rešili po dolgem reševanju
Jamarji<p>Jama je odprtina v zemlji.<br />To odprtino je ustvarila narava.<br />Odprtina je dovolj velika,<br />da gre vanjo lahko človek.</p> <p>Jamarstvo pomeni raziskovanje jam.</p> <p>Jamarji raziskujejo,<br />kakšno je življenje pod zemljo.</p> <p>Raziskujejo,<br />iz kakšnih materialov je jama in<br />katera bitja živijo v njej.</p> so v soboto, 15. aprila,
raziskovali Vranjedolsko jamo.
Vranjedolska jama je blizu Cerknice.
Cerknica je kraj na Notranjskem.
Vranjedolska jama še ni raziskana.
Jamarji so jo začeli raziskovati.
V skupini je bilo 6 jamarjev.
Ob raziskovanju jame
je 33-letni jamarki na glavo padel večji kamen.
Jamarki je razbil čelado.
Zaradi kamna je izgubila nezavest.
Jamarka se je poškodovala
na globini 100 metrov.
Eden od jamarjev
je odšel na površje.
In obvestil reševalce.
Jamarko so reševali več kot 30 ur.
Ko so jamarko prinesli iz jame,
jo je helikopter odpeljal v bolnišnico.
Poškodovana jamarka se je zdravila
v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
8. septembra 2023 je umrl Sašo Hribar
Sašo Hribar je bil star 63 let.
Sašo Hribar je bil eden najbolj znanih
radijskih voditeljev v Sloveniji.
Bil je satirik in humorist.
Sašo Hribar je delal na Radiu Slovenija
Na Radiu Slovenija je delal od leta 1985.
Ljudje ga najbolj poznajo po oddaji Radio GA-GA.
V oddaji Radio GA-GA
so Sašo Hribar in drugi ljudje
oponašali politike in druge slavne ljudi.
Govorili so na podoben način kot oni.
Šalili so se iz tega, kar počnejo politiki.
Ob njegovi smrti so se ga spomnili številni pomembni ljudje.
Na primer:
- predsednica države Nataša Pirc Musar,
- predsednik vlade Robert Golob.
Robert Golob je zapisal:
S smrtjo Saša Hribarja je Slovenija
izgubila enega najbolj duhovitih ustvarjalcev.