Svetovni dan plesa praznujemo vsako leto 29. aprila.
Svetovni dan plesa praznujemo po celem svetu.
Namen svetovnega dneva plesa je širšo javnost:
- spodbuditi k plesu,
- izobraževati o različnih vrstah plesa.
Med plesom delamo različne gibe s telesom
To počnemo ob glasbi.
Lahko plešemo prosto.
Takrat plešemo za zabavo.
Lahko pa plešemo naučeno.
To pomeni,
da se naučimo določenih gibov,
ki si sledijo drug za drugim.
Temu rečemo koreografija.
Poznamo več vrst plesa
V različnih delih sveta
so se razvile različne vrste plesa.
Danes poznamo mnogo vrst plesa.
Na primer:
- balet,
- hip hop,
- salsa,
- čačača,
- valček.
In še druge plese.
Ples je umetnost
S plesom lahko izražamo svoje:
- misli,
- čustva,
- občutke
in ostalo.
S plesom je močno povezana glasba.
Plesalci običajno plešejo ob spremljavi glasbe.
Ples je tudi šport
Plesalci tekmujejo v različnih vrstah plesa.
Vrste plesa se imenujejo plesne zvrsti.
Za tekmovanja na državni ravni
pri nas skrbi Plesna zveza Slovenije.
Pri Plesni zvezi Slovenije je registriranih
več kot 80 različnih plesnih društev.
In več kot 3 tisoč tekmovalcev in tekmovalk.
Kako je nastal svetovni dan plesa?
Slovenec Henrik Neubauer je bil
plesalec, režiser in koreograf.
Koreograf pomeni,
da je plesal in sestavljal plesne nastope.
Neubauer je predlagal,
da 29. april postane dan plesa.
29. aprila se je namreč rodil pomemben plesalec.
Rodil se je Jean-Georges Noverre.
Noverre je bil zelo dober plesalec.
Noverre je bil baletnik.
Plesal je balet.
Balet je poseben ples,
kjer se pleše tudi na konicah prstov na nogi.
UNESCO je potrdil 29. april kot svetovni dan plesa.
UNESCO je svetovna organizacija
za izobraževanje, znanost in kulturo.
UNESCO je svetovni dan plesa potrdil leta 1982.
To je bilo pred 40 leti.
Zakaj obstaja svetovni dan plesa?
Plesalci so želeli ostalim ljudem predstaviti ples.
Želeli so, da čim več ljudi spozna ples.
Pa tudi različne vrste plesa.
Želeli so, da ljudje vedo,
kako zelo pomemben je ples.
Ples je pomemben za posameznika in za družbo.
Pri plesu se izražamo in povezujemo z drugimi ljudmi.
Na ta dan plešejo ljudje po celem svetu
Ljudje po celem svetu organizirajo različne dogodke.
Takrat plešejo na različno glasbo.
Organizirajo tudi dogodke za večje število ljudi.
To pomeni,
da naenkrat pleše večje število ljudi.
Temu rečemo parada.
Letos je poslanico napisala balerina Kang Sue-jin
Poslanica je uradno sporočilo.
Pomembna oseba v poslanici napiše,
kaj si misli o neki stvari.
Vsako leto poslanico o plesu napiše druga oseba.
Letos je poslanico napisala
korejska balerina Kang Sue-jin.
Kang Sue-jin sporoča:
Epidemija koronavirusa je močno posegla v naša življenja.
To smo čutili tudi plesalci in plesalke.
Predvsem pa občinstvo.
Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa
so omejevali ples v izvirni obliki.
Ples je bila prvotna oblika izražanja.
Ljudje so se sporazumevali skozi geste.
Ples je odrska umetnost.
Je tudi umetnost trenutka.
Ples povezuje telo in dušo.
S plesom izražamo svojo duševnost.
In navdušujemo občinstvo.
V Sloveniji je poslanico napisala Jasna Knez
Jasna Knez je plesalka in koreografinja.
Rekla je:
Ples potrebujemo kot zrak ali vodo.
Da vse notranje dogajanje pokažemo.
Vse miga, vse se giblje.
Tudi valjanje po travi je začetek plesa.