Organizacija Združenih narodov je leto 2023
razglasila za mednarodno leto prosa.<p>Proso je žito.<br />Ima drobna rumena okrogla zrnca.<br />Raste v različnih delih sveta.<br />Tudi v Sloveniji.</p> <figure class="image c-figure-full" data-type="image" data-id="65439210_proso-058"><img src="https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2017/09/29/65439210_proso-058.png" /> <figcaption>Znamka, na kateri je fotografija prosa. Foto: Pošta Slovenije</figcaption> </figure>
Leto prosa so razglasili pred 2 letoma.
Pobudo sta dali Indija<p>Indija je država v Aziji.</p> in Nigerija<p>Nigerija je država v Afriki.</p> .
Proso je odporno žito
Je ena od žit,
ki preživijo tudi v suši.
In na območjih z visokimi temperaturami.
Proso ni občutljivo na vrsto tal.
Zato raste skoraj povsod po svetu.
Ima zelo kratko rastno dobo.
Samo okoli 100 dni.
V začetku decembra 2022 je potekal
otvoritveni dogodek Mednarodnega leta prosa 2023.
Dogodek je potekal v Rimu<p>Rim je glavno mesto Italije.</p> <figure class="image c-figure-full" data-type="image" data-id="65672995"><img src="https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2020/05/08/65672995.jpg" /> <figcaption>Rim. Foto: Reuters</figcaption> </figure> .
Glavno sporočilo dogodka je bilo:
Proso je odporno žito.
Preprečuje lakoto.
Proso prispeva,
da lahko na svetu zagotovimo dovolj hrane.
Tudi v času,
ko narašča svetovno prebivalstvo.
Proso je zdravo živilo
Našemu telesu zagotovi pomembna
hranila, vitamine in minerale.
Te snovi so pomembne za zdravje in razvoj ljudi.
Dietetiki<p>Dietetiki so strokovnjaki za prehrano.</p> svetujejo,
da proso jemo večkrat.
Proso dobro vpliva na našo prebavo.
Proso spada v skupino ogljikovih hidratov<p>Ogljikovi hidrati so skupina živil.<br />Uravnotežena prehrana človeka naj bi <br />temeljila na ogljikovih hidratih.<br />Ogljikovi hidrati telesu dajo veliko energije.</p> .
Proso je bogato z vitamini in minerali
Proso vsebuje veliko mineralnih snovi.
Na primer železo in magnezij.
Med vitamini ima proso največ
vitaminov skupine B.
Proso je eno od najstarejših žit
Proso so kot osnovno živilo uporabljali že naši predniki.
Spada med starodavna žita.
Zato spada med tradicionalna živila v mnogih kulturah.
Proso ima poleg ječmena in pšenice
najstarejšo tradicijo gojenja.
Proso so začeli gojiti že daleč v preteklosti.
Že približno 6 tisoč let pred našim štetjem.
Najprej so proso gojili ljudje v Aziji in Afriki.
Proso je nasitilo milijone ljudi.
Tako je tudi danes.
Največji pridelovalki prosa sta Afrika in Azija.
Afrika pridela več kot polovico vsega prosa.
Proso pridelujemo tudi v Sloveniji
Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem<p>Gorenjska je pokrajina na severozahodu Slovenije.</p> in v Prekmurju<p>Prekmurje je pokrajina na severovzhodu Slovenije.</p> .
Leta 2021 smo v Sloveniji pridelali 520 ton prosa.
To je za približno 25 velikih tovornjakov prosa.
Proso lahko pripravimo na različne načine
Proso lahko pripravimo kot samostojno jed.
Na primer proseno kašo.
Proso lahko pripravimo skupaj z
mesom, zelenjavo in stročnicami.<p>Stročnice so fižol, grah, leča in bob.</p>
Proso je zelo drobno.
Zato ga lahko dodamo tudi v juhe.
Ali v enolončnice.
Proso lahko uporabljamo na enak način kot riž.
Ali ajdovo kašo.
Najbolj znana jed je prosena kaša
Najbolj znana jed iz prosa je prosena kaša.
Proseno kašo poznajo povsod po Sloveniji.
Prosena kaša je priljubljena jed
tudi v drugih evropskih državah.
Proseno kašo najpogosteje pripravimo na mleku.
Vanjo dodamo suho sadje.
Dodamo lahko različno suho sadje.
Na primer:
- suhe slive,
- suhe marelice,
- fige,
- rozine.
Recept za proseno kašo s čokolado in oreščki
Proseno kašo so jedli že v srednjem veku.
Na območju Slovenije je bila v preteklosti
prosena kaša vsakdanja jed.
Za 4 osebe potrebujemo:
- 1 liter mleka,
- 2 ščepca soli,
- 200 gramov prosene kaše,
- četrtino žličke mletega cimeta.
- 100 gramov temne čokolade,
- 2 pesti lešnikov,
- 4 žlice mandljevih lističev,
- javorjev sirup ali med.
Kako pripravimo proseno kašo?
Proseno kašo preberemo.
Pogledamo,
da v njej ni drugih stvari.
Na primer kamenčkov ali česa podobnega.
Stresemo jo v cedilo in
jo dobro speremo pod vročo vodo.
Odcedimo.
V kozici zavremo mleko.
Mleko rahlo posolimo.
V vrelo mleko stresemo odcejeno kašo.
Ko kaša zavre,
temperaturo znižamo.
Počasi kuhamo še približno 15 minut.
Toliko časa,
da se kaša zmehča.
Med kuhanjem jo večkrat premešamo.
Po želji začinimo z mletim cimetom.
Če se nam zdi potrebno,
prilijemo še malo mleka.
Kašo lahko kuhamo tudi v vodi,
kombinaciji mleka in vode.
Medtem ko se kaša kuha,
sesekljamo čokolado in lešnike.
Kuhano kašo postrežemo
v globokem krožniku ali skodelici.
Dodamo na koščke nasekljano čokolado,
lešnike in mandljeve lističe.
Kašo po želji lahko še dodatno sladkamo.
Dodamo malo javorjevega sirupa ali medu.
Pripravljeno jed postrežemo toplo.