Pika Nogavička je lik iz knjig Astrid Lindgren<p>Astrid Lindgren je bila švedska pisateljica. <br />Umrla je leta 2002.<br />Je ena najbolj znanih pisateljic otroških knjig na svetu. <br />Njene knjige so prevedene v več kot 50 jezikov.</p> <figure class="image c-figure-full" data-type="image" data-id="65265807_lindgren"><img src="https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2015/11/26/65265807_lindgren.jpg" /> <figcaption>Astrid Lindgren. Foto: EPA</figcaption> </figure> .
Astrid Lindgren se je domislila zgodbe o Piki Nogavički,
ko je bila njena hči bolna.
Nekaj let pozneje je zgodbe zapisala.
Leta 1945 je izšla prva knjiga.
Knjigo Pika Nogavička so letos na CVIU Velenje
priredili v lahkem branju.
Pri ustvarjanju so sodelovali
s Knjižnico Velenje in Aksinjo Kermauner.
Knjigo so prvič predstavili 5. septembra v Knjižnici Velenje.
Naslednja predstavitev knjige bo 24. oktobra ob 18. uri
v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.
Knjigo je ilustrirala učenka CVIU Velenje Tita Jenko.
V krajšem pogovoru smo se o knjigi pogovarjali:
- z Matejo Meh, specialno pedagoginjo s CVIU Velenje, in
- s Tito Jenko, učenko CVIU Velenje.
Zakaj ste se odločili,
da v lahkem branju ustvarite Piko Nogavičko?
Mateja Meh:
Pika Nogavička je junakinja našega mesta Velenje.
V Velenju je tudi naša šola.
Zgodbo o Piki Nogavički vsi poznamo.
Radi obiščemo tudi Pikin festival v Velenju.
Zgodba o Piki Nogavički bo zdaj bolj razumljiva
in dostopna za vse,
saj je napisana v lahkem branju.
Piko Nogavičko smo ustvarili
tudi kot tipno slikanico.
Besedilo je napisano v brajici<p>Brajica je pisava.<br />To je pisava za slepe in slabovidne.<br />Brajico tipamo.</p> <figure class="image c-figure-full" data-type="image" data-id="66052997"><img src="https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2023/01/20/66052997.jpg" /> <figcaption>Brajica. Foto: pexels.com</figcaption> </figure> .
V Knjižnici Velenje imajo knjižno zbirko Lažje berem.
V knjižni zbiri Lažje berem so knjige:
- v brajici,
- z znakovnim jezikom,
- z večjim tiskom,
- v lahkem branju,
- primerne za osebe z disleksijo,
- zvočne knjige.
V tej zbirki je tudi knjiga Pika Nogavička v lahkem branju
in tipna slikanica.
Knjige v lahkem branju so pomembne za vse bralce.
Pomembne so,
ker omogočajo dostop do informacij vsem ljudem.
Kakšne so potrebe po knjigah
v lahkem branju in v obliki tipne slikanice?
Vse več je ljudi,
ki potrebujejo lahko branje.
Skupaj z avtorico Aksinjo Kermauner menimo,
da bi moralo biti čim več gradiv v lahkem branju.
Piko Nogavičko je ilustrirala Tita Jenko.
Tita je učenka vaše šole.
Kako je potekalo risanje?
Mateja Meh:
Sodelovali so avtorica, ilustratorka in testni bralci.
Pomembno nam je bilo,
da so ilustracije razumljive.
Testni bralci so preverjali razumljivost ilustracij.
Tita, kaj je pomembno,
ko rišeš ilustracije za knjigo?
Tita Jenko:
Ne znam brati, pisati in govoriti.
Mama mi je pomagala.
Najprej mi je prebrala del zgodbe.
Pogledali sva tudi risani film o Piki Nogavički.
Risani film sem zelo dobro poznala že od prej.
Ob mamini razlagi sem lažje razumela,
kaj je pisateljica želela napisati.
Najbolj pomembno mi je,
da dobro razumem,
kaj naj narišem.
Rada rišem ob spremljavi glasbe.
Boš še najprej risala in
ustvarjala ilustracije za knjige?
Tita Jenko:
Zelo, zelo rada rišem.
Risanje mi veliko pomeni.
Še kdaj bi si želela ilustrirati kakšno knjigo.
Mateja Meh:
S Tito bomo še vedno sodelovali pri ustvarjanju lahkega branja.
Omogočili ji bomo ilustriranje naših zgodb.
Kakšne so vaše ideje
na področju lahkega branja za naprej?
Mateja Meh:
Idej je veliko.
Lahko branje radi delamo.
Ob ustvarjanju lahkega branja se veliko naučimo.
Pri tem sodelujemo s pisatelji,
Zavodom RISA in Knjižnico Velenje.
S testnimi bralci pripravljamo rubriko za časopis 20 minut.
S Knjižnico Velenje pripravljamo vodnik po knjižnici.