Škocjanske jame so naravni kraški pojav.
Kras je posebna vrsta pokrajine.
Za kraško pokrajino je značilno,
da nastane z raztapljanjem kamnin.
To pomeni,
da voda teče tudi pod zemljo.
Voda pod zemljo je oblikovala jame.
To je trajalo zelo dolgo časa.
Škocjanske jame je oblikovala reka Reka.
Jame so votel prostor pod zemljo.
Nekatere jame so tako velike,
da se lahko po njih sprehajamo.
Škocjanske jame letos praznujejo zaradi več razlogov
Pred 35 leti so Škocjanske jame
vpisali na seznam svetovne dediščine pri Unescu.
Unesco je svetovna organizacija za izobraževanje, znanost in kulturo.
Škocjanske jame so bile prvi slovenski vpis na Unescov seznam.
To je zelo pomemben seznam.
To pomeni, da je Unesco zaščitil Škocjanske jame.
To je bilo leta 1986.
Leta 1996 so ustanovili Park Škocjanske jame.
Letos praznujejo 25 let od ustanovitve Parka Škocjanske jame.
Pred 25 leti so začeli raziskovati in in razlagati obiskovalcem,
kaj vse je na območju Škocjanskih jam.
Poleg naštetega je letos tudi mednarodno leto jam in krasa.
O tem smo na Enostavno že pisali.
Kliknite na: Mednarodno leto jam in krasa
V Parku Škocjanske jame
niso pripravili posebnih praznovanj
Načrtovali so praznovanje in različne dogodke.
Vendar bodo dogodki odpadli.
Dogodkov niso pripravili zaradi epidemije koronavirusa.
Obisk Škocjanskih jam bodo omejevali
Pri obisku jam ne želijo masovnega turizma.
Masovni turizem pomeni,
da jame obišče res visoko število ljudi.
Želijo si, da na leto jame obišče okoli 150 tisoč ljudi.
To pomeni okrog 400 ljudi na dan.
Tako bodo lahko zaščitili Škocjanske jame.
Stojan Ščuka je direktor Parka Škocjanske jame.
Rekel je:
Števila obiskovalcev jam ne bomo več povečevali.
Če bo treba, bomo število obiskovalcev omejevali.
Ščuko skrbi prihodnost Škocjanskih jam
Država je napovedala,
da bodo zajezili potok Suhorca.
To pomeni, da v vodi naredijo oviro.
Potem voda nima kam odtekati.
To bi radi naredili,
da bi zagotavili pitno vodo za slovensko Obalo.
Stojana Ščuko skrbi,
kako bi zajezitev potoka vplivala na Škocjanske jame.
Zajezitev bi lahko imela posledice za ljudi.
In za življenje v Škocjanskih jamah.
Veliko ljudi uporablja vodo iz jam.
Na primer za pitje.
Država bi morala Unesco obvestiti,
da namerava zajeziti Suhorco.
Unesco pa bi potem podal oceno,
ali se to lahko naredi.
In kako bi vplivalo na okolje.
Stojan Ščuka še dodaja, nda bi lahko našli rešitev
za zagotavljanje pitne vode tudi na Obali.