Narodna manjšina je posebna skupina ljudi.
Ima svoj jezik in svojo kulturo.
V Sloveniji imamo dve narodni manjšini:
italijansko in madžarsko.
Narodni manjšini pripadajo
posebne pravice.
Na primer,
da lahko uporabljajo svoj jezik.
Narodne manjšine imajo svoje navade.
Te so včasih drugačne od naših.
Slovenci, ki živijo v Avstriji,
so narodna manjšina
Pravimo jim tudi
koroški Slovenci.
Živijo na avstrijskem Koroškem.
To je v Avstriji.
Živijo v vaseh in krajih
blizu meje s Slovenijo.
Imajo svoje časopise
in televizijske oddaje
v slovenskem jeziku.
Koroški Slovenci se zbirajo
v različnih društvih.
V družinah in med seboj
govorijo slovensko.
Pred 100 leti je bil
koroški plebiscit
Od takrat naprej so koroški Slovenci
del Avstrije.
Plebiscit so posebne volitve.
Rečemo mu tudi
ljudsko glasovanje.
Plebiscit je bil leta 1920.
Na plebiscitu so ljudje z avstrijske Koroške glasovali,
ali bi raje bili del Avstrije ali
Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Rečemo ji tudi Kraljevina SHS.
Obe državi sta nastali po prvi svetovni vojni.
Slovenija je bila takrat del Kraljevine SHS.
Kraljevina SHS se je kasneje
preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.
Večina ljudi se je odločila,
da bodo postali del Avstrije
Na tem območju je živelo veliko Slovencev.
V nekaterih vaseh so živeli
le Slovenci.
Drugod so skupaj živeli Slovenci in Avstrijci.
Po plebiscitu so Slovenci na tistem območju
postali avstrijski državljani.
V Avstriji govorijo nemško.
V Avstriji je vedno manj Slovencev.
Nekateri so se izselili.
Drugi pravijo, da so Avstrijci.
Koroški Slovenci imajo posebne pravice
To je zapisano v posebnem dokumentu.
Rečemo mu
avstrijska državna pogodba.
V njej piše,
da imajo lahko Slovenci
na tem območju
šole v slovenskem jeziku.
Da je na tem območju slovenski jezik
lahko uraden jezik.
To pomeni,
da lahko uporabljajo slovenski jezik
kjerkoli.
Nekateri ljudje na Koroškem
se s tem ne strinjajo
Ni jim všeč,
da ljudje govorijo slovensko.
In da so krajevni napisi
v slovenskem jeziku.
Neznani ljudje so že večkrat poškodovali
dvojezične napise na Koroškem
Ljudje jih poškodujejo na različne načine.
Lahko jih izpulijo iz zemlje.
Lahko jih prebarvajo.
Nato jih cestni delavci popravijo
ali zamenjajo.
Neznani ljudje so pred dnevi pobarvali
slovenske napise
Na dvojezičnih napisih je napisano
ime kraja v nemškem in slovenskem jeziku.
Neznani ljudje so s črno barvo premazali
slovensko ime kraja.
To se je zgodilo v Pliberku
in Škocjanu v Podjuni.
Minister za zunanje zadeve
je obsodil uničevanje napisov
Minister za zunanje zadeve
je Anže Logar.
Rekel je,
da uničevanje slovenskih napisov ni primerno.