Dediščina je vse,
kar smo prevzeli iz preteklosti.
Kulturna dediščina so vsi kulturni dosežki,
ki smo jih prevzeli iz preteklosti.
Kultura so dosežki in vrednote naše družbe.
Del kulturne dediščine so na primer:
- slike,
- kipi,
- stavbe in
- običaji,
ki smo jih prevzeli od naših prednikov.
Nesnovna kulturna dediščina
je del kulturne dediščine.
Nesnovna kulturna dediščina so:
običaji, prakse, izrazi in veščine.
Register nesnovne kulturne dediščine je dokument.
Je seznam nesnovne kulturne dediščine.
Register nesnovne kulturne dediščine
vodi ministrstvo za kulturo.
Trenutno je v Register vpisanih
100 enot nesnovne kulturne dediščine.
Med nesnovno kulturno dediščino spadajo na primer:
- običaji, povezani s pustom,
- čebelarstvo,
- čipkarstvo,
- igre z velikonočnimi pirhi,
- Miklavževo
in številni drugi običaji in dejavnosti.
Od 14. decembra 2021 so del
nesnovne kulturne dediščine tudi:
- jasličarstvo,
- peka potic in
- babištvo.
Jaslice so pomemben del praznovanja božiča
Jasličarstvo je izdelovanje in postavljanje jaslic.
Jaslice se postavljajo v predbožičnem času.
Jaslice so del krščanske kulture.
Krščanstvo je vera.
Kristjani verjamejo,
da je odrešenik ljudi Jezus Kristus.
Kristjani v spomin na Jezusovo rojstvo praznujejo božič.
V času pred božičem postavljajo jaslice.
Ljudje ustvarjajo jaslice po celi Sloveniji
Jaslice imajo v Sloveniji dolgo tradicijo.
Pred približno 40 leti so
po številnih slovenskih krajih
začeli organizirati razstave jaslic.
Jaslice prikazujejo rojstvo Jezusa v hlevu.
Jaslice so običajno manjši kipi.
Jaslice so večinoma miniaturna upodobitev
Jezusovega rojstva.
Poznamo pa tudi žive jaslice.
Žive jaslice predstavljajo živi ljudje in živali.
1. žive jaslice so uprizorili leta 1990 v Postojnski jami.
Posebnost so tudi jaslice v naravni velikosti.
Pri teh jaslicah kipi niso majhni,
ampak tako veliki kot ljudje.
1. jaslice v naravni velikosti so postavili
leta 1991 na Šmarni gori pri Ljubljani.
Potica je slovensko praznično pecivo
Potica je zavitek iz kvašenega testa.
Testo razvaljamo in namažemo z nadevom.
Nadev je lahko slan ali sladek.
Kvašeno testo je testo s kvasom.
Kvašeno testo mora vzhajati.
Zato je peka potice zelo zahtevna.
Potica je okrogle oblike.
V sredini ima luknjo.
Svojo značilno obliko potica dobi,
ker je pečena v posebnem pekaču.
Pekač se imenuje potičnik.
Potice pečejo povsod po Sloveniji.
Obstajajo različne pokrajinske različice
glede uporabljenih sestavin.
Najbolj razširjena je orehova potica.
Poznamo pa tudi potice z nadevom iz:
- maka,
- pehtrana,
- skute,
- rozin,
- čokolade.
Recepti za potico se med generacijami
prenašajo že stoletja.
Prenašajo se predvsem znotraj družin.
Prenašajo se s pisnimi recepti.
Ali z ustnim izročilom.
Slovenska potica je posebnost.
Od letošnjega leta je recept za slovensko potico zaščiten.
Zaščitenih je 5 receptov za pripravo potice.
Babice pomagajo pri porodu
Babištvo so posebna znanja za pomoč pri porodu.
Pomoč ob porodu je namenjena ženski in otroku.
Pomoč pri porodu izvajajo babice.
V sodobnem času morajo imeti babice tudi ustrezno izobrazbo.
Tradicionalno je bilo babištvo izključno ženska dejavnost.
Pomočnice pri porodih so bile v skupnosti zelo pomembne.
Izkušenejše babice so znanje prenašale na mlajše babice.
V 18. stoletju so morale ženske v šolo,
da so lahko opravljale babiški poklic.
To je bilo pred približno 300 leti.
V Ljubljani so leta 1753 ustanovili
babiško šolo s poukom v slovenščini.
Kmalu za tem so napisali učbenik
porodničarstva v slovenskem jeziku.
1. porodnišnico na slovenskem ozemlju
so ustanovili leta 1789 v Ljubljani.
Bodoče babice so v porodnišnici dobile praktično znanje.
Večina porodov je do 2. svetovne vojne potekala na domu.
Pri porodu so pomagale terenske babice.
Babice so poskrbele za:
- porod,
- plenice,
- obrok in
- ogrevanje prostora.
Zadnjih 50 let se večina otrok rodi v porodnišnicah.
V sodobnem času se za babištvo odločajo tudi moški.
Moškega, ki pomaga pri porodu, imenujemo babičar.
Babičarjev je še vedno zelo malo.