Konec marca so v Splošni bolnišnici Izola operirali 16-letno športnico.
Med operacijo je kirurg<p>Zdravnik, ki izvaja operacije.</p> ugotovil,
da operira napačno koleno.
Operacijo je kljub temu dokončal,
ker tako zahteva postopek.
Po operaciji je zdravnik o napaki obvestil starše deklice
in vodstvo bolnišnice.
To je bila zelo težka izkušnja za deklico,
njeno družino in tudi za zdravstveno osebje.
Strokovni direktor bolnišnice Tomaž Gantar je povedal,
da ima bolnišnica zavarovanje za takšne primere.
Kako je ukrepala bolnišnica?
Bolnišnica je takoj sprožila notranji strokovni nadzor<p>Pregled, ki ga naredijo zaposleni v isti ustanovi.</p> .
To pomeni,
da zaposleni v bolnišnici preverjajo,
kaj je šlo narobe.
Ministrstvo za zdravje je bilo o napaki obveščeno.
Povedali so,
da je bolnišnica ravnala po pravilih.
Za zdaj ministrstvo ne načrtuje zunanjega nadzora<p>Pregled, ki ga naredijo ljudje, <br />ki niso povezani z ustanovo.</p> .
Ali je notranji nadzor dovolj?
Nekateri strokovnjaki menijo,
da notranji nadzor ni dovolj.
Marjan Sušelj zastopa pravice pacientov.
Rekel je:
Zunanji nadzor je boljši,
ker ni povezan z bolnišnico.
Kdo je odgovoren za nadzore?
Zdravniška zbornica<p>Organizacija, ki skrbi za delo zdravnikov.</p> ne more več izvajati izrednih strokovnih nadzorov.
To nalogo ima zdaj nova agencija za kakovost v zdravstvu<p>Nova ustanova, ki naj bi skrbela za varnost in kakovost v zdravstvu.</p> .
Ta agencija še ni začela delovati.
Nima zaposlenih,
nima pravil in še ni organizirana.
Zato začasno nadzore opravlja ministrstvo za zdravje.
Zdravniška zbornica pravi,
da so že lani predlagali več nadzorov,
a od ministrstva niso dobili odgovora.
Kaj se bo zgodilo zdaj?
Strokovni nadzor v bolnišnici bo trajal približno 2 do 3 tedne.
Namen nadzora je najti vzroke za napako.
Prav tako je treba najti rešitve,
da se take stvari ne bi več ponavljale.
Dokler preiskava ni končana,
ni znano, kdo bo odgovarjal za napako.