Tradicija so običaji,
ki jih starejši ljudje prenesejo na mlajše.
Rečemo tudi,
da se tradicija prenaša iz roda v rod.
Slovenci imamo bogato kulinarično tradicijo.
Kulinarična tradicija je povezana s hrano.
In z običaji prehranjevanja.
Posebej zanimiva je kulinarična tradicija v adventnem času.
Adventni čas je obdobje pred božičem.
Adventni čas traja 4 tedne.
Slovenska kulinarična tradicija v adventnem času
Hrana je v času praznikov zelo pomembna.
Ob božični večerji se zbere cela družina.
Ljudje se ob hrani pogovarjajo, sprostijo in veselijo.
Včasih ljudje niso imeli na voljo toliko hrane,
kot jo imamo danes.
Mize so bile polne dobrot samo za praznike.
Na božični dan je
po stari slovenski tradiciji miza tako polna,
da nanjo ne spraviš niti kozarca.
Obložena miza še danes pomeni obilje in zadovoljstvo.
Naši predniki so do božiča jedli same zdrave jedi
Nekoč so se ljudje v adventnem času držali posta.
Post pomeni,
da v določenem obdobju ljudje
ne jedo določene hrane.
V času posta ljudje niso jedli mesa.
Jedli so same zdrave jedi.
Po tradiciji so bile do božiča na jedilniku:
- stročnice,
- žitarice,
- močniki,
- polenovka s polento in
- krompirjeva juha.
Meso je na mizo prišlo šele na božični dan.
Ljudje se ponekod še danes držijo posta.
Ljudje se posta držijo na predbožični dan.
Predbožični dan je 1 dan pred božičem.
Včasih so se ljudje posta držali ves adventni čas.
Mesne dobrote za srečo v novem letu
Po tradiciji so bile od božiča naprej
mize polne mesnih dobrot.
Včasih so ljudje za praznike jedli
samo svinjsko meso.
Niso jedli piščančjega in puranjega mesa.
Ljudje so verjeli,
da jim lahko sreča odleti stran,
če bodo jedli piščančje ali puranje meso.
Te navade se marsikdo drži še danes.
Navada se je ohranila tudi v slovenskem jeziku.
Do danes se je ohranil rek:
Ob koncu leta je treba jesti prašiča,
ker z rilcem rine naprej.
Slovenske praznične jedi se razlikujejo
od pokrajine do pokrajine
Recepti za praznične mesne dobrote se razlikujejo
od pokrajine do pokrajine.
Nekoč je veljalo,
da je takoj po polnoči dobro postreči klobaso.
Klobase so včasih naredili doma.
Klobase so naredili na kolinah.
Naredili so jih iz svinjskega mesa.
Koline pomenijo zakol živali in
pripravo mesnih izdelkov iz svinjskega mesa.
Koline so še danes najbolj pogoste
v času pred božičem.
Z izrazom koline mislimo tudi na mesne izdelke,
ki jih pripravijo na kolinah.
Najpogostejše koline so krvavice in pečenice.
Krvavice so klobase z nadevom,
ki mu je primešana svinjska kri.
Nadev krvavic običajno vsebuje:
- drobovje,
- svinjsko kožo,
- rilec,
- riž, kašo ali ješprenj.
Pečenice so klobase iz debelo
zrezanega svinjskega mesa in začimb.
Zelo priljubljena slovenska tradicionalna
praznična jed je tudi svinjska pečenka.
Svinjska pečenka je pečeno svinjsko meso.
Svinjsko pečenko po tradiciji začinimo s
česnom, soljo, poprom, mleto kumino in oljem.
Meščanska praznična mesna jed
Kopun je ime za mladega petelina.
Mlado petelinje meso je mehko, sočno in okusno.
Kopuna lahko pripravimo v pečici kot pečenko.
Ali pa ga nadevamo z različnimi nadevi.
Kopun je eksotična meščanska jed
iz osrednje Slovenije.
Največje mesto v osrednji Sloveniji je Ljubljana.
Eksotična specialiteta je posebna hrana,
ki prihaja iz tujih krajev.
Tradicionalne praznične priloge
K mesu se postrežemo tudi priloge.
Priloga je jed,
ki jo dodamo h glavni jedi.
Za prilogo je med prazniki na mizi
največkrat pražen krompir.
Pražen krompir je tradicionalna slovenska jed.
Najstarejši zapisan slovenski recept
za pripravo praženega krompirja
je star več kot 150 let.
Pražen krompir pripravimo na maščobi in čebuli.
Še posebej okusen je pražen krompir,
ki ga pripravimo v litoželezni ponvi.
Litoželezna ponev na dnu ustvari hrustljavo skorjico.
Skorjica je zelo okusna.
In se topi v ustih.
Gospodinje praženemu krompirju rade
dodajo še ocvirke.
Tako je okus še boljši.
H klobasam se odlično podata
kisla repa ali kislo zelje.
Kisla repa in kislo zelje sta
okusni in zdravi prilogi ob praznični večerji.
Obe prilogi vsebujeta veliko vitaminov,
zato pripomoreta k boljšemu počutju.
Spodbujata tudi prebavo.
In krepita imunski sistem v hladnih zimskih dneh.
Danes je zelo priljubljena
prekmurska šunka v testu
Šunko v testu gostitelji pogosto pripravijo
za veliko noč.
Ampak se lahko ponudi tudi
za božično večerjo.
Kako pripravimo prekmursko šunko v testu?
Najprej zamesimo testo.
V testo dodamo kumino in lovorjev list.
Pustimo,
da testo vzhaja.
Potem testo razvaljamo.
V testo zavijemo šunko.
Namastimo pekač.
In pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija.
Šunko v testu položimo na pekač.
1 kilogram šunke pečemo približno 1 uro.
Prekmursko šunko v testu postrežemo
s hrenom in vloženimi gobicami.
K prekmurski šunki v testu
lahko ponudimo tudi modro frankinjo.
Modra frankinja je vrsta rdečega vina.