Danes je jurjevo.
Jurjevo je slovenski praznik pomladi.
Jurjevo praznujemo 23. aprila.
Na ta dan goduje sveti Jurij.
V preteklosti so ponekod
praznovali tudi 24. aprila.
Na jurjevo so naši predniki proslavljali pomlad.
In začetek paše.
Jurjevo je zelo star praznik
Jurjevo je bilo nekoč eden najpomembnejših
praznikov na celotnem Balkanu.
Balkan so vse države na Balkanskem polotoku.
Balkanski polotok se nahaja na jugovzhodu Evrope.
Jurjevo so praznovala že stara ljudstva,
ki so na območju Slovenije živela
pred pokristjanjevanjem.
To je bilo pred več kot tisoč leti.
Jurjevo kot začetek pomladi
Jurjevo je povezano z začetkom pomladi.
V času jurjevega narava ozeleni.
Cveteti začnejo drevesa in druge rastline.
Pašniki spet postanejo zeleni.
Jurjevo je čas prve paše
Za pastirje je bilo jurjevo najpomembnejši
praznik v letu.
V času jurjevega so namreč
prvič po zimi peljali živino na pašnike.
Pastirji so bili jurjevega zelo veseli,
saj se je živina lahko spet najedla sveže trave.
Legenda o svetem Juriju
Jurjevo je tudi praznik svetega Jurija.
Sveti Jurij je krščanski svetnik.
Svetnik je človek,
ki ga je cerkev razglasila za svetega.
Sveti Jurij je bil vojak.
Živel naj bi v 4. stoletju.
Takrat je bilo na našem ozemlju Rimsko cesarstvo.
Vladal pa je cesar Dioklecijan.
Legenda pravi,
da je v cesarstvu živel zmaj.
Zmaju so morali ljudje vsak dan
darovati 2 ovci,
da so ga pomirili.
Ko je ovc zmanjkalo,
je zmaj zahteval,
da mu darujejo ljudi.
Ljudje so žrebali prvo žrtev.
Žreb je določil kraljevo hčer.
Preden so kraljevo hčer izročili zmaju,
je Jurij s sulico napadel zmaja.
Zmaja je pripeljal pred ljudstvo.
Rekel je, da bo zmaja ubil,
če se bodo vsi ljudje dali krstiti.
Krst je krščanski zakrament.
Ljudstvo se je strinjalo.
Jurij je ubil zmaja.
In krstil vse ljudi.
Nekatere legende pa pripovedujejo,
da je Jurij ubil kačo.
Zeleni Jurij je prinašalec pomladi
Z jurjevim je povezan Zeleni Jurij.
Zeleni Jurij je folklorni lik.
Folklorni lik je lik,
ki je povezan z ljudsko umetnostjo.
Zeleni Jurij je del slovenske ljudske umetnosti.
Zeleni Jurij naj bi nadomestil slovanskega boga Peruna.
Pri nas je najbolj znan belokranjski Zeleni Jurij.
Zeleni Jurij je oblečen v zelene veje.
V roki ima zeleno brezo.
Na brezo so nekoč navezali rdečo pentljo.
In jo okrasili z rdečimi trakovi.
Ljudje so nekoč verjeli,
da rdeča barva odganja zle duhove.
Za jurjevanje sta značilna ples in petje
Z jurjevim so povezani številni običaji.
Najpogostejši je običaj jurjevanja.
Jurjevanje je star ljudski običaj.
Jurjevanje je v naši kulturi prisotno že več stoletij.
Za jurjevanje sta značilna ples in petje.
Po ljudskem običaju se je na jurjevo
zbrala skupina moških.
Enega so izbrali za Zelenega Jurija.
Oblekli so ga v brezove veje.
Breza je listnato drevo z belim lubjem.
Potem so skupaj hodili po vasi.
Ustavili so se pred vsako hišo.
Pred hišo so zaplesali.
In zapeli.
V pesmih so pevci oznanjali prihod Zelenega Jurija.
In prosili za darove.
Če jim družina ni ničesar podarila,
so hišo prekleli.
Zeleni Jurij je na vrata zatikal zelene veje.
Zelene veje naj bi družinam prinašale srečo.
In dobro letino.
Če družina ni dobila zelene veje,
je bila to velika sramota.
Jurjevanje je najbolje ohranjeno v Beli Krajini
Včasih so jurjevali po vsej Sloveniji.
Vendar so običaj v večini pokrajin opustili.
Običaj jurjevanja se je do danes ohranil v Beli Krajini.
Bela Krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
V Beli Krajini ljudje ohranjajo običaj jurjevanja.
Belokranjska jurjeva pesem
Najbolj poznana je belokranjska jurjeva pesem.
V Beli Krajini jo prepevajo še danes.
S pesmijo pevci oznanjajo prihod Zelenega Jurija.
In prosijo za darove.
Pevci hodijo od hiše do hiše.
Pred hišo zapojejo:
Prišel je prišel Zeleni Jurij
na zelenem konju,
po zelenem polju.
Dajte mu, dajte,
Jurja darovajte …