Kresna noč je poletni ljudski praznik.
Kresna noč ima različna imena.
Na primer: kres, kresni večer,
ivanje, šentjanževo.
Ali kupalo.
Kresno noč praznujemo v noči
iz 23. junija na 24. junij.
Praznovanje kresne noči je povezano s poletnim sončevim obratom
Poletnemu sončevemu obratu
rečemo tudi poletni solsticij.
Poletni solsticij je najdaljši dan v letu.
Poletni solsticij ni vedno na isti dan.
Običajno je med 20. in 23. junijem.
Letos je bil poletni solsticij 21. junija.
To je bilo pred 2 dnevoma.
V času poletnega solsticija so se
v naših krajih ohranili mnogi običaji.
In praznovanja.
Najbolj poznano praznovanje je prav kresna noč.
Kresna noč je zelo pomemben praznik
Kresna noč je eden najbolje ohranjenih
tradicionalnih praznikov.
Je tudi eden najpomembnejših ljudskih praznikov.
Ljudske praznike so praznovala že stara ljudstva.
Ljudskim praznikom rečemo tudi folklorni prazniki.
Kresna noč je poseben praznik
Poseben je,
ker ga praznujemo ljudje po vsem svetu.
Ta dan so praznovale skoraj vse stare kulture.
Praznovanje izvira iz poganskih časov
Praznovanje kresne noči izvira iz poganskih časov.
Pogani so bili staro ljudstvo,
ki je pred mnogimi leti živelo
na današnjem ozemlju Slovenije.
Pogani so ljudje,
ki ne verjamejo v krščanskega boga.
Verjeli so v druge bogove.
Živeli so pred več kot 2000 leti.
Kresna noč pomeni začetek poletja
Pogani so bili zelo povezani z naravo.
Zato so praznovali vse spremembe,
ki so se zgodile v naravi.
Praznovali so na primer letne čase.
Najraje so imeli poletje.
Poletje je čas,
ko ima sonce največjo moč.
Kresna noč pomeni začetek poletja.
Sonce ima največjo moč na poletni solsticij.
Tedaj je sonce najvišje na nebu.
Zato je to najdaljši dan v letu.
Pogani so slavili najdaljši dan v letu,
ker je bil to dan z največ naravne svetlobe.
Ljudje so lahko dolgo delali na poljih.
Pogani so začetek poletja obeležili
s kurjenjem kresov.
Kresno noč so stara ljudstva slavila s kresom
Za kresno noč so bila včasih značilna
velika praznovanja.
Ljudje so za kresno noč zakurili kres.
Kres je velik ogenj.
Kres se prižge ponoči.
Običajno so kres postavili na vrhu hriba.
S kurjenjem kresov so naši predniki častili sonce.
Z ognjem so želeli pomagati soncu,
da ohrani svojo moč.
Kresna noč v slovenski folklori
V slovenski folklori se s kresno nočjo
povezuje mitološki lik Kresnika.
Kresnik je mitološko bitje.
Kresnik je sončno božanstvo.
V pripovedkah se Kresnik bojuje s Kačjo kraljico.
Kresnik je poznan tudi v hrvaški mitologiji.
Poznajo ga v Istri.
In ponekod v Dalmaciji.
To sta pokrajini na Hrvaškem.
Kresna noč ima posebno moč
Ljudje so za kresno noč častili sonce.
Verjeli so,
da ima na kresno noč sonce posebno moč.
Sonce naj bi imelo poseben vpliv na:
človeka, živali in rastline.
V času kresa imajo rastline posebno moč
Včasih so ljudje verjeli,
da imajo na kresno noč rastline posebno moč.
Posebno moč naj bi imele:
- praproti,
- marjetice,
- ivanjščice,
- šentjanževke.
Največjo moč naj bi imele praproti.
Oziroma praprotno seme.
Praprot je rastlina z velikimi listi.
Praprot običajno raste v gozdu.
Rastline naj bi imele največjo moč okrog polnoči.
In zjutraj pred zoro,
ko se je na njih nabrala rosa.
Ženske so na kresno noč sedale na praprot.
Ali na druge rastline.
Verjele so,
da bodo imele zaradi tega lažji porod.
Čas, ko se lahko pogovarjamo z živalmi
S kresno nočjo je povezanih veliko legend.
Legende so neresnične pripovedi.
Zelo znana je legenda,
ki pravi,
da se na kresno noč ljudje
lahko pogovarjamo z živalmi.
Z živalmi se lahko pogovarjamo,
če si damo v žep praprotno seme.
Nekatere legende pa celo pravijo,
da na kresno noč lahko postanemo nevidni.