Tradicija je nekaj,
kar smo ohranili od naših prednikov.
Tradicija se prenaša od staršev na otroke.
Del tradicije praznovanja božiča so običaji.
Na primer postavljanje božičnega drevesca.
Ali postavljanje jaslic.
Velik del tradicije pa so tudi praznične jedi.
Praznične jedi so bile nekoč sezonske
Nekoč so bili ljudje bolj povezani z naravo.
Zato so bile tudi praznične jedi
bolj povezane z naravnimi razmerami.
In s tem, kar so ljudje pridelali.
Tudi za praznike so bile na mizah sezonske jedi.
Na Slovenskem so ljudje pozimi jedli:
- različne kaše,
- zelje,
- krompir,
- pečenke,
- pršut,
- meso iz tunke,
- klobase
- in druge mesne izdelke.
Za novo leto nekateri ljudje niso jedli perutnine
Včasih ljudje na 1. dan novega leta
niso jedli perutnine.
Verjeli so namreč,
da jim lahko sreča odleti stran.
Da jim sreča ne bi pobegnila,
so se izogibali perutnini.
Te navade se marsikdo drži še danes.
Slovenske praznične jedi se razlikujejo
od pokrajine do pokrajine
Slovensko ozemlje je bilo nekoč
razdeljeno na več pokrajin.
Vsaka pokrajina je imela svojo značilno kuhinjo.
Kuhinja pravimo določenemu načinu priprave jedi.
Tako se tudi slovenske tradicionalne praznične jedi
razlikujejo od pokrajine do pokrajine.
V Prekmurju so včasih ob praznikih
postregli bograč ali bujto repo.
Prekmurje je pokrajina
na severovzhodnem delu Slovenije.
Bograč je prekmurska jed.
Narejen je iz krompirja in 3 vrst mesa.
Običajno je iz svinjine, govedine in divjačine.
Bujta repa je prekmurska jed
iz repe, kaše in svinjskega mesa.
Danes je zelo priljubljena prekmurska šunka v testu.
Šunko v testu gostitelji pogosto pripravijo
za veliko noč.
Ampak se lahko ponudi tudi
za božično večerjo.
Kako pripravimo prekmursko šunko v testu?
Najprej zamesimo testo.
V testo dodamo kumino in lovorjev list.
Pustimo,
da testo vzhaja.
Potem testo razvaljamo.
V testo zavijemo šunko.
Namastimo pekač.
In pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija.
Šunko v testu položimo na pekač.
1 kilogram šunke pečemo približno 1 uro.
Prekmursko šunko v testu postrežemo
s hrenom in vloženimi gobicami.
K prekmurski šunki v testu
lahko ponudimo tudi modro frankinjo.
Modra frankinja je vrsta rdečega vina.
Praznične jedi so del tradicije,
ki se je ohranila vse do danes
Tradicionalne božične jedi so se
v naši kulturi ohranila vse do danes.
Najbolj razkošna je božična večerja.
Božična večerja se postreže
na predbožični večer.
Predbožični večer je 24. decembra.
Tradicionalno božično večerjo jedo tudi družine,
ki božiča ne praznujejo iz verskih razlogov.
Danes je božična večerja
običajno sestavljena iz več jedi.
Božična večerja vključuje:
- juho,
- meso,
- omako,
- prilogo
- in sladico.
Po celotni Sloveniji se
kot del nedeljskega kosila
postreže goveja juha.
Govejo juho lahko postrežemo
tudi za praznike.
Za praznike kuharji in kuharice pogosto pripravijo
govejo juho z zdrobovimi žličniki.
Zdrobovi žličniki so narejeni
iz zdroba, jajc in skute.
Namesto goveje juhe lahko
postrežemo tudi domačo kokošjo juho.
Vedno pogosteje ljudje pripravljajo različne kremne juhe.
Kremne juhe se pripravijo
iz zelenjave in smetane za kuhanje.
Priljubljena je na primer gobova juha s smetano.
Za glavno jed so postrežemo
različne mesne in ribje jedi.
Med mesnimi jedmi so priljubljene:
- pečena šunka,
- pečen puran in
- svinjska pečenka.
Zelo priljubljena je mrežna pečenka.
Mrežna pečenka je kos svinjine.
Mrežna pečenka je začinjena
z mešanico kumine, cimeta in klinčkov.
Klinčki in cimet dajeta mesu poseben praznični okus.
Med ribjimi jedmi sta priljubljena:
- krap in
- polenovka.
Priloge k božični večerji tudi danes
ostajajo precej tradicionalne.
Kuharji in kuharice pogosto pripravijo:
- mlince,
- pražen krompir,
- pečeno kislo zelje
- ali skutine štruklje.
Za sladico tradicionalno postrežemo poprtnik ali potico
Obvezen del božične večerje je tudi sladica.
Tradicionalno se je za božič pekel božični kruh.
Božični kruh je zelo stara sladica.
Božični kruh so poznali že pred 1200 leti.
Božični kruh ima več različnih imen.
Najbolj znano je ime poprtnik.
Ime poprtnik je verjetno nastalo,
ker božični kruh prinesemo na prtu.
Danes kuharji in kuharice namesto poprtnika
vse pogosteje pečejo potico.
Potica je prav tako tradicionalna slovenska sladica.
Potica je zvitek iz testa in nadeva.
Potica ima lahko različne nadeve.
Najbolj priljubljen je orehov nadev.
O potici smo že pisali.
Kliknite na: Spoznajmo Slovenijo: Potica
Ob božični večerji lahko ponudimo tudi vino.
K perutnini in ribam se bolj poda belo vino.
K svinjini in govedini pa ponudimo rdeče vino.