Tepežkanje je star ljudski običaj.
Tepežkati pomeni rahlo tepsti s šibo.
Tepežkanje je običaj,
pri katerem otroci s šibo natepejo odrasle.
In dobijo nekaj v dar.
Včasih so dobili sadje ali slaščice.
Danes pa dobijo denar.
Tepežka se na tepežni dan.
Tepežni dan je 28. decembra.
Tepežkanje je bilo v navadi
predvsem v preteklosti.
Ponekod po Sloveniji pa se je ta običaj
ohranil do danes.
Tepežkanja so se najbolj veselili otroci
Na tepežni dan so lahko otroci
natepli odrasle.
Otroci so odrasle natepli s šibo.
Ponavadi so vzeli kar miklavževko.
Miklavževka je šiba,
ki jo je prinesel sveti Miklavž.
Odrasli so se otrok lahko znebili
edino tako, da si jim dali slaščice.
Ali druge dobrote.
Odrasli so otrokom podarili:
- jabolka,
- fige,
- orehe,
- sladkarije.
Darovi so se s časom spremenili.
Odrasli danes otrokom dajo denar.
Tepežkali so lahko samo dopoldne
Tepežkanje je včasih veljalo samo dopoldne.
Ponekod samo do 9. ure zjutraj.
Takrat so otroci običajno še spali.
Zato se je pogosto zgodilo,
da so starši prvi natepli otroke.
Tako so otroci zamudili priložnost,
da bi dobili tepežne darove.
Bili so žalostni.
Ampak so s tepežkanjem nadaljevali
v šoli ali po vasi.
Otroci so tepežkali:
- starše,
- stare starše,
- druge sorodnike,
- sošolce in
- druge vaščane.
Tepežkanje ni samo udarjanje s šibo
Tepežkanje pa ni samo udarjanje s šibo.
Ob tepežkanju so otroci ponavljali verze.
In prepevali.
V pesmih so ljudem zaželeli srečo.
In dobro življenje.
V Poljanski dolini ob Kolpi
so na tepežnico zapeli:
Šip šap, šip šap, šip šap.
Da bi bili zdravi.
In veseli.
Dolgo živeli.
Nebesa služili.
Potico delili.
Šip šap, šip šap, šip šap.
Poljanska dolina ob Kolpi je območje
na jugovzhodu Slovenije.
Tepežkanje je zelo star običaj
Tepežkanje izvira iz poganskih časov.
Pogani so bili naši predniki.
Pogani so ljudje,
ki ne verjamejo v krščanskega boga.
Verjeli so v druge bogove.
Živeli so pred več kot 2000 leti.
Pogani so bili zelo povezani v naravo.
Od narave je bil odvisen njihov pridelek.
Zato so častili naravo.
In se na različne načine trudili
za dober pridelek.
In za boljšo plodnost.
S tem je povezan tudi običaj tepežkanja.
Pogani so verjeli,
da je zelena veja znamenje življenja.
Z zelenimi vejami so tepli zemljo.
Verjeli so,
da bo zato zemlja bolj rodovitna.
In bodo imeli boljši pridelek.
Rodovitnost pomeni,
da ima zemlja dobre pogoje za rast rastlin.
Običaj tepežkanja zemlje
so pogani prenesli tudi na ženske.
Pogani so verjeli,
da bodo ženske bolj plodne,
če jih bodo natepli s šibo.
Plodnost je sposobnost imeti otroke.
Na tepežni dan so moški
z zelenimi vejami tepli ženske.
Tepli so predvsem mlada dekleta.
Udarci s šibo naj bi ženskam prinašali:
- plodnost
- in blagoslov.
Zato so ženske močno natepli.
Ženske pa se udarcem niso upirale.
Cerkev je tepežkanje spremenila v krščanski praznik
Običaj tepežkanja je prevzela krščanska cerkev.
Cerkev je želela pogansko šego tepežkanja
zamenjati z dnevom nedolžnih otrok.
Dan nedolžnih otrok se nanaša
na krščansko izročilo.
Dan nedolžnih otrok je bil,
ko je judovski kralj Herodot
naročil umoriti vse novorojenčke.
Želel je namreč ubiti Jezusa Kristusa.
Novorojenček je nekaj dni star dojenček.
Tepežkanje na dan nedolžnih otrok
je otrokom omogočilo,
da so se 1 dan v letu maščevali odraslim.
Maščevali so se za udarce.
Otroci so bili v starih časih velikokrat tepeni.
V samostanih so uvedli šego otroškega škofa
Cerkev je želela spremeniti pomen tepežkanja.
Tepežkanju so želeli dodati vzgojni in verski pomen.
V ta namen so v srednjeveških samostanskih šolah
uvedli šego otroškega škofa.
Bistvo šege otroškega škofa je bilo v tem,
da so učitelji in učenci zamenjali svoje vloge.
1-krat na leto se je red v samostanu spremenil.
Učenci so dobili pravice učiteljev.
Učitelji pa dolžnosti učencev.
Učenci so spraševali svoje učitelje.
Učitelji so odgovarjali.
Če učitelji niso pravilno odgovorili,
so jih lahko učenci natepli s šibo.
Pravi pomen tepežkanja se nikoli ni izgubil
Prvotni poganski pomen tepežnice se ni izgubil.
Tepežkanje se je iz samostanskih šol preneslo v vasi.
In v mesta.
Nekateri otroci še danes tepežkajo.