Trgatev je trganje in obiranje grozdja.
Trgatve so danes prej kot so bile včasih
Čas trgatev je odvisen od vremenskih razmer.
In od zrelosti grozdja.
Včasih so trgatve potekale oktobra.
Danes pa zaradi podnebja
grozdje dozori bolj zgodaj.
V zadnjih letih se trgatve začenjajo konec avgusta.
Končajo pa se konec septembra.
Mesec oktober se je včasih imenoval vinotok
Da je bil mesec trgatev včasih oktober,
kaže tudi staro slovensko poimenovanje mesecev.
Mesec oktober so včasih imenovali vinotok.
Vinotok označuje čas,
ko vino teče v sode.
Vino teče v sode v času trgatve.
Včasih je trgatev veljala za pravi slovenski praznik
Trgatev je družaben dogodek.
Poleg samega obiranja grozdja
je na trgatvi pomembno tudi druženje.
Včasih so se ljudje družili ob kmečkih opravilih.
Družili so se ob
- košnji,
- žetvi,
- ličkanju koruze.
In na trgatvi.
Zato je trgatev veljala za neke vrste praznik.
Grozdje so ljudje včasih trgali ročno.
Zato je na trgatev prišlo veliko ljudi.
Na trgatvi se je zbrala
- širša družina,
- sosedi,
- prijatelji in znanci.
Ob delu so se ljudje
zabavali in veselili.
Za trgatev na Slovenskem je značilno predvsem
- prepevanje,
- vriskanje in
- igranje na harmoniko.
Nekateri slovenski vinogradniki trgatev še danes
razumejo kot neke vrste praznik.
Na trgatev povabijo sorodnike, prijatelje in znance.
Družijo se ob delu, domači hrani in vinu.
Za slovensko trgatev je značilen
običaj postavljanja klopotca
S slovensko trgatvijo je povezan
običaj postavljanja klopotca.
Klopotec je lesena naprava
za preganjanje ptic iz vinograda.
Ptice se v vinogradih
hranijo z dozorelim grozdjem.
Klopotec ima lesena kladivca,
ki dajejo enakomerne glasove.
Kladivca zavrti veter.
Delovanje klopotca je torej
odvisno od vremenskih razmer.
Postavljanje klopotca je
opravilo in družabni dogodek.
Klopotec se postavlja sredi avgusta.
Postavljanje klopotca je bilo nekoč slovesno dejanje.
Postavljanje klopotca oznanja začetek trgatev.
Trgatev ima bogato tradicijo
Tradicija je nekaj,
kar se je uveljavilo v življenju.
Uveljavilo se je s prenašanjem iz roda v rod.
Iz roda v rod se je prenašal
način trganja grozdja.
In druženje ob trgatvi.
Zato danes govorimo
o tradicionalni slovenski trgatvi.
Tradicionalno je vse,
kar ljudje delajo že dalj časa.
Včasih so grozdje trgali ročno
Ljudje v preteklosti namreč niso poznali
strojev in drugih priprav za obiranje sadja.
Grozdje trgajo z nožem ali škarjami.
Ročno trganje grozdja je zamudno opravilo.
Na trgatvi je zato pogosto veliko trgačev.
Trgači so vsi,
ki trgajo grozdje.
Trgači grozdje nabirajo v škaf.
Škaf je manjša posoda z ušesoma.
Ušesi na škafu sta zato,
da lahko trgači škaf nosijo.
Škafi so bili včasih narejeni iz lesa.
Poleg trgačev so na trgatvi
zelo pomembni tudi brentači.
Brentači so navadno moški,
ki nosijo brento.
Brenta je visoka posoda za spravilo grozdja.
Včasih so bile brente lesene,
danes pa so narejene iz umetnih materialov.
Brenta se nosi na hrbtu.
Spominja na velik nahrbtnik.
Brentači v času trgatve hodijo po vinogradu.
Grozdje iz škafov stresajo v brento.
Polno brento pa nato odnesejo v vinsko klet.
Tradicija štetja brent
Ponekod se je ohranila tradicija štetja brent.
Brentači zabeležijo vsako polno brento.
Število brent beležijo tako,
da z vsako novo brento
naredijo zarezo v posebno palico.
Palico imajo ves čas pri sebi,
ker jim je opora pri hoji.
V vinski kleti se grozdje zmelje
Grozdje se zmelje v posebnih mlinih za grozdje.
Mlin loči grozdni pecelj od grozdnih jagod.
Grozdne jagode iz mlina odtečejo v večji odprti sod.
Naslednji korak je stiskanje grozdja.
Grozdje se stiska v posebni napravi,
ki jo imenujemo stiskalnica.
Pogovorno stiskalnici rečemo preša.
Stiskanju grozdja pa prešanje.
Iz stiskalnice priteče grozdni sok.
Grozdni sok že v nekaj dneh prične vreti.
Tako nastane mošt.
Včasih so bile vse posode narejene iz lesa
Na trgatvah so poznali samo:
lesene škafe, lesene sode in lesene brente.
Danes so les nadomestili umetni materiali.
Predvsem plastika.
Leseni škafi in lesene brente so bili zelo težki.
Danes jih izdelujejo iz plastike.
Lažje jih je prenašati.
Plastične izdelke lažje vzdržujemo.
Za pripravo in čiščenje plastičnih izdelkov
je potrebno manj časa
kot za pripravo in čiščenje izdelkov iz lesa.
