Vojak in vojaško vozilo. Foto: Reuters
Vojak in vojaško vozilo. Foto: Reuters

24. februarja leta 2022 je Rusija napadla Ukrajino.
Vojna je povzročila veliko žrtev in humanitarno krizo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob obletnici dejal:
Tri leta odpora,
tri leta junaštva Ukrajincev.
Ponosen sem na našo državo!

Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je povedal,
da se celotna država bori za zmago.
Umerov pravi, da se Ukrajina bori proti sovražniku,
ki ogroža ves demokratični svet.

Začetek invazije in stanje na fronti

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob začetku invazije na Ukrajino dejal,
da gre za posebno vojaško operacijo.
Ruske sile so sprožile obsežen napad po zraku, kopnem in morju.
Danes Rusija nadzira približno eno petino ozemlja Ukrajine.
Moskva trdi, da ima pod nadzorom večino ozemlja v vzhodnih regijah Ukrajine.
To so regije Doneck, Zaporožje, Herson in Lugansk.

Avgusta 2024 je Ukrajina prvič napadla rusko ozemlje
in vstopila v Kursko regijo.
Ruska vojska je nato prevzela nazaj velik del tega ozemlja.

V zadnjih mesecih ruske sile napredujejo na vzhodu
in zavzemajo mesta,
ki so jih Ukrajinci prej dve leti uspešno branili.

Vladimir Putin. Foto: Reuters
Vladimir Putin. Foto: Reuters

Politične spremembe in vpliv Trumpa

Največja sprememba se je v zadnjem času zgodila na političnem področju.
Pod vodstvom predsednika Joeja Bidna so bile ZDA največji vojaški podpornik Ukrajine.

Januarja pa je predsednik ZDA ponovno postal Donald Trump.
Po vrnitvi Donalda Trumpa na mesto predsednika
so ZDA začele spreminjati politiko do Ukrajine.

Predsednik Ukrajine je Volodimir Zelenski.
Zelenski je dejal,
da je za mir v Ukrajini pripravljen zapustiti predsedniški položaj.
Zelenski si želi tudi,
da bi bila Ukrajina sprejeta v zvezo Nato.

Predsednik Rusije Vladimir Putin je junija 2024 predstavil pogoje za konec vojne:
Ukrajina bi morala opustiti željo po vstopu v Nato<p>Vojaška zveza držav, <br />ki si medsebojno pomagajo pri obrambi. </p> <p>Ukrajina želi postati članica Nata, <br />Rusija pa temu nasprotuje.</p>
in umakniti svoje sile s štirih vzhodnih regij.

Putin ne pristaja na konec vojne,
če pogoji ne bodo ustrezali Rusiji.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Finančna in vojaška pomoč Ukrajini

Marca bo Ukrajina prejela 3,5 milijarde evrov finančne pomoči od Evropske unije.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala,
da mora Evropa povečati vojaško pomoč Ukrajini.
EU bo pomagala tudi pri energetski varnosti
in vključitvi ukrajinskega trga v evropsko omrežje.

Ursula von der Leyen. Foto: Reuters
Ursula von der Leyen. Foto: Reuters

Izredni vrh EU in nove sankcije proti Rusiji

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je za 6. marec sklical izredni vrh voditeljev EU.
Glavne teme zasedanja evropskih voditeljev bodo:
- evropska obramba,
- varnost Ukrajine
- in dolgoročna strategija<p>Strategija pomeni načrt, <br />kako nekaj narediti na najboljši način.</p> za mir.

Zunanji ministri Evropske unije so sprejeli nove ukrepe proti Rusiji.
Novi ukrepi so:
- prepoved poslovanja z nekaterimi ruskimi pristanišči in letališči,
- omejitve pri izvozu programske opreme in tehnologije<p>Programska oprema so računalniški programi, <br />ki jih uporabljamo na telefonih, računalnikih in drugih napravah. <br />Na primer igrice, spletni brskalniki in aplikacije.</p> <p>Tehnologija so naprave in orodja, <br />ki jih ljudje uporabljajo za delo in komunikacijo.<br />Na primer telefoni, računalniki in stroji.</p> <p>V tej novici to pomeni, <br />da Evropska unija ne dovoli prodaje nekaterih programov in naprav Rusiji, <br />ker bi jih lahko uporabila v vojni.</p> ,
- prepoved uvoza aluminija, plastike, kemikalij in gume iz Rusije,
- omejitve za 153 ladij, ki se uporabljajo za prevoz ruskega blaga,
- in prepoved oddajanja osmim ruskim medijem<p>Mediji so sredstva za prenašanje novic in informacij do ljudi.<br />Obstajajo različne vrste medijev:<br />Televizija – novice in oddaje, ki jih gledamo na televiziji.<br />Radio – govorjene novice in glasba, ki jih poslušamo.<br />Časopisi in revije – tiskane ali spletne novice.<br />Spletni mediji – spletne strani, družbena omrežja in videi na internetu.</p> v državah Evropske unije.