Planinca z nahrbtnikom, palicami in v vetrovkah pri hoji v gorah. Foto: Pixabay
Planinca z nahrbtnikom, palicami in v vetrovkah pri hoji v gorah. Foto: Pixabay

Poleti gre v gore največ ljudi.
Nekateri v gore zahajajo skozi celo leto.
Ljudem,
ki hodijo v hribe in gore,
pravimo planinci.
V hribih in gorah se zgodi veliko nesreč.

Do nesreč pride,
ker se ljudje na izlet v gore odpravijo nepripravljeni.

Če pride do nesreče,
planince rešujejo gorski reševalci.
V slovenskih gorah rešujejo člani
Gorske reševalne zveze Slovenije.

Da bi bilo neprijetnih dogodkov in nesreč čim manj,
se pred odhodom v gore dobro pripravimo.

V gore ne odhajamo sami.
Vedno naj bo nekdo na poti z nami.

Reševalci iz brezna rešujejo planinca. Foto: Policijska uprava Kranj, arhiv MMC RTV SLO
Reševalci iz brezna rešujejo planinca. Foto: Policijska uprava Kranj, arhiv MMC RTV SLO

Načrtovanje poti

Varna pot v gore se začne z načrtom,
ki ga naredimo pred odhodom.

Najprej pomislimo,
ali smo telesno dovolj pripravljeni za pot,
po kateri bomo hodili.
In če pot dovolj dobro poznamo.

Vedeti moramo:
- kako daleč bomo hodili,
- kako strma je pot,
- ali je na poti koča,
- kakšen je teren.

Če za pot nismo dovolj telesno pripravljeni,
se nanjo ne odpravimo.
Telesni pripravljenosti pravimo tudi kondicija.

Če nismo dovolj telesno pripravljeni,

se ne odpravljamo na zahtevne poti.

Planinska koča. Foto: Planinska zveza Slovenije, arhiv MMC RTV SLO
Planinska koča. Foto: Planinska zveza Slovenije, arhiv MMC RTV SLO

Če bomo prespali v planinski koči,
že pred odhodom rezerviramo prenočišče.

Če smo si med potjo premislili,
pokličemo in odpovemo rezervacijo.

Pri oskrbniku koče lahko dobimo
dodatne informacije o poti.

Osnovne informacije o poti pa pridobimo
še pred odhodom:
- s pomočjo interneta,
- s pomočjo tiskanega vodnika,
- s pomočjo zemljevida.

S pomočjo mobilne aplikacije Locus Map
lahko pregledujemo tudi zemljevide
Planinske zveze Slovenije.

Pred odhodom v gore nekomu v dolini povemo,
kam se odpravljamo in kdaj se nameravamo vrniti.

Vreme v gorah se hitro spreminja

Pred odhodom preverimo in upoštevamo vremensko napoved.
V lepem vremenu bo pot bolj varna in prijetna.
Med hojo spremljamo spreminjanje vremena.

V gore se vedno odpravimo zgodaj zjutraj.
Tako bomo na poti dopoldne.

Popoldne se v gorah pojavljajo nevihte,
ki jih spremljajo strele.
Pred njimi smo varni le v planinski koči.

Če smo že v gorah in se pripravlja k nevihti,
se umaknemo z izpostavljenih točk.

Planinec, zavit v alu folijo, ki ga greje. Foto: MMC RTV SLO
Planinec, zavit v alu folijo, ki ga greje. Foto: MMC RTV SLO

Izbira planinske poti

Planinske poti v slovenskih gorah
so označene s Knafelčevo markacijo.

Markacija pomeni znamenje.
Knafelčeva markacija
je na skale ali drevesa narisan krog,
ki je na robovih rdeč in znotraj bel.

Knafelčevo markacijo poiščemo in ji sledimo.
Narisana je ob poti in pove nam,
da smo na pravi poti.

Če se izgubimo,
se vrnemo po isti poti
oziroma poiščemo to markacijo.

Poti nikoli ne nadaljujemo v neznane smeri,
kjer markacije ne vidimo več.

Markacija na skali označuje pravo pot. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Markacija na skali označuje pravo pot. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Na poti nas lahko preseneti sneg

Slovenski alpski svet je zahteven.
Tudi pozno poleti je na določenih poteh še vedno sneg.

Za hojo čez zasnežene predele
potrebujemo posebno opremo.
Potrebujemo predvsem cepin in dereze.

Cepin je podoben krampu.

Dereze si nataknemo na čevlje.
Dereze so ostre konice,
ki se pri hoji zabodejo v tla.

Cepin in dereze nam pomagajo,
da na snegu ali ledu ne zdrsnemo.

Zahtevnost planinskih poti

Planinske poti so razvrščene glede na zahtevnost.
Poznamo:
- lahke planinske poti,
- zahtevne planinske poti,
- zelo zahtevne planinske poti.

Na zemljevidu so različno označene.
O vrsti poti se moramo pozanimati pred odhodom.
Potem se skupaj s sopotniki odločimo,

ali bomo sploh odšli v gore in kam bomo odšli.

Obvezna oprema vsakega planinca. Foto: PZS/Manca Čujež, arhiv MMC RTV SLO
Obvezna oprema vsakega planinca. Foto: PZS/Manca Čujež, arhiv MMC RTV SLO

Obvezna oprema za v gore

Oblečemo se v oblačila,
ki nas lahko zaščitijo tudi pred močnim vetrom,
mrazom in padavinami.

V gore se odpravimo v planinskih čevljih
s kakovostnim podplatom.
Najboljši so polvisoki ali visoki planinski čevlji,
ki nam zavarujejo gležnje.

V hribe in gore ne hodimo v:
- običajnih čevljih,
- sandalih,
- navadnih supergah.
V takšni obutvi nam lahko zdrsne.

V gore se odpravimo z nahrbtnikom.

V njem mora biti obvezna planinska oprema:
- komplet prve pomoči,
- čelna svetilka in rezervne baterije,
- mobilni telefon s polno baterijo,
- planinski zemljevid in kompas,
- alu-folija ali velika črna vreča,
- manjše razkužilo in obrazna maska,
- rezervna hrana – za celodnevni ali večdnevni izlet,
- dovolj brezalkoholne tekočine.

Visoko v gorah pa moramo imeti tudi čelado.

Kaj storimo v primeru nesreče?

V primeru nesreče pokličemo številko 112.

Povemo:
- kdo kliče,
- kaj in kje se je zgodilo,
- kdaj se je zgodilo,
- koliko je ponesrečencev,
- kakšne so poškodbe,
- kakšno pomoč potrebujemo.

Nato na kraju nesreče počakamo na gorske reševalce.

Gorski reševalci rešujejo planinca. Foto: GRS Tolmin, arhiv MMC RTV SLO
Gorski reševalci rešujejo planinca. Foto: GRS Tolmin, arhiv MMC RTV SLO

Poskrbimo za čisto okolje

Odpadno embalažo od hrane in pijače
pospravimo v nahrbtnik in odnesemo v dolino.
Doma smeti odložimo v ločene zabojnike.

Besedilo je povzetek zgibanke Varneje v gore poleti (2020)
Planinske zveze Slovenije.

Zgibanka ni napisana v lahkem branju.