Parlamentarne stranke so stranke,
ki imajo svoje poslance v državnem zboru.
Na TV Slovenija so bila do zdaj 4 soočenja
parlamentarnih strank.
Na njih ni sodelovala stranka Gibanje Svoboda.
Vodstvo RTV Slovenija je namreč odločilo,
da Gibanje Svoboda ni parlamentarna stranka.
Stranka Gibanje Svoboda se je pritožila
na sodišču.
Sodišče je odločilo,
da Gibanje Svoboda je parlamentarna stranka.
2 člana stranke Gibanja Svoboda sta trenutno poslanca
v parlamentu.
Sodišče je reklo,
da ima Gibanje Svoboda pravico nastopati v soočenjih
na TV Slovenija.
V četrtek, 7. aprila, je stranka Gibanje Svoboda
nastopilo v soočenju na TV Slovenija
skupaj z drugimi parlamentarnimi strankami.
Na soočenju so sodelovali:
- Marta Kos, Gibanje Svoboda;
- Nik Prebil, Lista Marjana Šarca (LMŠ);
- Ernest Petrič, Povežimo Slovenijo;
- Bojan Potočnik, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS);
- Aleksandra Pivec, Naša dežela
- in Zmago Jelinčič, Slovenska nacionalna stranka (SNS).
Glavna tema soočenja je bila mednarodna politika.
To je odnos Slovenije do drugih držav.
In sodelovanje Slovenije z drugimi državami.
Pomen slovenske zastave
Soočenje je potekalo na dan slovenske zastave.
Slovenska zastava je simbol Slovenije.
Voditelj je sodelujoče vprašal,
kaj jim pomeni slovenska zastava.
Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal,
da je zanj zastava:
- simbol državnosti,
- neodvisnosti,
- suverenosti naroda in države.
Suverenost je politična neodvisnost in samostojnost.
Pomeni,
da ima država svojo lastno politiko.
Da ni odvisna od drugih držav.
Petrič je tudi dejal,
da se Slovenci ne zavedamo dovolj pomena naše zastave.
Marta Kos (Gibanje Svoboda) je dejala,
da Slovenci v tujini bolj cenijo svojo zastavo.
Dejala je,
da je zanjo zastava ljubezen do domovine.
Zastava nam pomaga vedeti, kdo smo.
Zastava nas razlikuje od drugih držav.
Aleksandra Pivec (Naša dežela) je dejala,
da v njeni stranki spoštujejo vse simbole nacionalne identitete.
Nacionalna identiteta je to,
kar nas označuje kot narod.
Simboli nacionalne identitete so:
- zastava,
- jezik,
- kultura.
Aleksandri Pivec je hudo,
da Slovenci ne kažemo spoštovanja do teh simbolov.
Bojan Potočnik (DeSUS) je dejal,
da starejši spoštujejo zastavo kot del naše identitete.
Identiteta je to, kar smo.
Zmago Jelinčič (SNS) je dejal,
da je sedanja zastava slovenski simbol
že 150 let.
Slovenija pa ima daljšo zgodovino.
Staro vsaj tisoč let.
In da bi se o tem morali učiti v šolah.
Nik Prebil (LMŠ) je bil rojen leta 1991.
To je leto,
ko je Slovenija postala samostojna.
In ko smo dobili svojo zastavo.
Prebil je dejal,
da tudi mladi spoštujejo slovensko zastavo.
Vojna v Ukrajini in varnost Slovenije
Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal,
da je vojna v Ukrajini zločin.
Meni, da Slovenija ni v nevarnosti.
Izpostavil je druge težave:
- razdeljenost sveta po vojni,
- dodatno oboroževanje držav.
Marta Kos (Gibanje Svoboda) je vojno v Ukrajini
označila za kruto,
ker napadalci ubijajo civilno prebivalstvo.
Civilisti so ljudje,
ki niso vojaki.
Marta Kos je omenila izključitev Rusije iz OZN.
OZN je Organizacija združenih narodov.
To je organizacija,
ki si prizadeva za mir na svetu.
Rusija pa je napadla Ukrajino.
Dejala je,
da Sloveniji ne grozi vojaška nevarnost.
Varnost Slovenije pa je povezana z:
- energetsko,
- prehransko
- in digitalno varnostjo.
Energetska varnost pomeni,
ali bo Slovenija imela dovolj goriva
in drugih surovin.
Prehranska varnost pomeni,
ali bo pridelane dovolj hrane.
Digitalna varnost pa pomeni
računalniška varnost.
Aleksandra Pivec (Naša dežela) je dejala,
da je vojna neuspeh dela politikov.
Da politiki niso znali najti rešitev z dialogom.
Slovenija mora tudi v vojni ohraniti evropske vrednote
in si prizadevati za mir.
Bojan Potočnik (DeSUS) je bil v Ukrajini obrambni ataše.
Se pravi,
svetovalec za varnost.
Dejal je,
da je imela Slovenija pred vojno dobre odnose
z Rusijo in z Ukrajino.
Potočnika skrbi,
da se v Sloveniji vse odločitve glede vojne v Ukrajini
sprejemajo brez parlamenta in predsednika države.
Nik Prebil (LMŠ) je dejal,
da podpira Ukrajino.
In obsoja napad Rusije.
Rešitev vojne pa bo le dialog.
Zmago Jelinčič (SNS) je izpostavil,
da dobivamo informacije o vojni le z ene strani.
Da nimamo informacij z obeh strani.
Da bo pri iskanju rešitve treba upoštevati obe strani:
rusko in ukrajinsko.
Jelinčič se ne strinja s tem,
da je vlada zaprla ruski kulturni center v Ljubljani.
Meni,
da je grd odnos do ruskih umetnikov napačen.
Obisk Janeza Janše v Kijevu
Janez Janša je pred nekaj tedni odpotoval v Kijev.
Kijev je glavno mesto Ukrajine.
Tam se je srečal z ukrajinskim predsednikom
Volodimirjem Zelenskim.
O tem smo pisali v članku
Ukrajino so obiskali premierji Slovenije, Poljske in Češke.
Nik Prebil (LMŠ) je dejal:
Ne morem reči, da je bil obisk napačen.
Opozoril pa je,
da zunanjo politiko odloča Državni zbor.
T o Janševem obisku ni bil obveščen.
To je protizakonito.
Prebil je tudi izpostavil,
da Janšev obisk v Kijevu ni potrdila Evropska unija.
Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal,
da je bil obisk znak za vodstvo Evropske unije,
da je treba ukrepati.
Odnos do beguncev
Marta Kos (Gibanje Svoboda) je opozorila,
da je politika razdvojena tudi na področju beguncev.
Solidarni smo do beguncev iz Ukrajine.
Drugače pa je do beguncev iz drugih držav, kot so:
Afganistan, Sirija …
Dejala je,
da bodo odstranili ograjo z meje na Hrvaški.
Bojan Potočnik (DeSUS) je izpostavil,
da bi Slovenija zdaj morala imeti svojega predstavnika v Moskvi.
Moskva je glavno mesto Rusije.
Vprašal se je,
kakšna je vloga odpravnika poslov v Ukrajini.
Vlada je namreč v Ukrajino poslala človeka,
ki naj bi tam predstavljal Slovenijo.
Zmago Jelinčič (SNS) je ponovil mnenje
o ločevanju na ekonomske migrante in begunce.
Ekonomski migranti so tisti,
ki pridejo, da bi si zagotovili boljše življenje.
To niso begunci.
Tako meni Jelinčič.
Nik Prebil (LMŠ) je Jelinčičevemu mnenju nasprotoval.
Begunci so vsi,
ki bežijo pred vojno.
Tudi tisti,
ki ne pridejo prek zakonitega mejnega prehoda.
Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal,
da so begunci ljudje v hudi stiski.
Bežijo zaradi:
- svojih vrednot,
- vere,
- političnega prepričanja
- in ogroženosti.
Dejal pa je,
da so med begunci razlike.
Nekaj so ženske z otroki, ki bežijo iz Ukrajine.
Drugo so fantje iz držav v Afriki, Bližnjem vzhodu ali Afriki,
ki bi raje živeli v Parizu.
Pariz je glavno mesto Francije.
Marta Kos (Gibanje Svoboda) je Petriču ugovarjala.
Dejala je, da so morda ti fantje ogroženi,
ker so istospolno usmerjeni.
Se pravi,
imajo spolne odnose z moškimi.
To je v njihovih državah prepovedano.
V 7 državah na svetu je homoseksualnost kaznovana s smrtjo.
Homoseksualnost je odnos med dvema moškima.
Ugled Slovenije v svetu
Ugled je dobro mnenje o nečem.
Torej dobro mnenje o Sloveniji.
Marta Kos (Gibanje Svoboda) je dejala,
da ima pri blatenju ugleda Slovenije v svetu v mislih
pisma Janeza Janše in njegove tvite.
Tvit so kratka sporočila na družbenem omrežju Twitter.
Dejala je,
da Janez Janša ruši ugled Slovenije v svetu.
Aleksandra Pivec (Naša dežela) je dejala,
da se ugled začne doma.
In stanje v Sloveniji ni ugledno.
Meni,
da bi Slovenija morala varovati vrednote Evropske unije.
In krepiti gospodarske stike.
Bojan Potočnik (DeSUS) je spregovoril
tudi o vprašanju novinarske svobode.
Poudaril je tudi dobro sodelovanje s sosedi.
Zazdaj je ugled Slovenije v tujini še dober.
Nik Prebil (LMŠ) je dejal,
da dejanja Janeza Janše slabšajo ugled Slovenije.
Zaradi teh dejanj se Slovenija odmika od
temeljnih vrednot Evropske unije.
Slovenija je zaradi tega postala problematična
v očeh tujih držav.
Zmago Jelinčič (SNS) je dejal,
da je bila Slovenija pred 30 leti zgled za številne države.
Zdaj pa ugled Slovenije pada.
Rekel je,
da novinarji in nevladne organizacije slabšajo ugled Slovenije.
Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal,
da je Slovenija v 30 letih postala resna evropska država.
Sodelovanje med strankami
Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal,
da je treba iskati rešitve za težave.
Marta Kos (Gibanje Svoboda) se je strinjala,
da se je treba dogovoriti o pomembnih stvareh za Slovenijo.
Bojan Potočnik (DeSUS) je izpostavil problem obrambe države.
Zagovarja vojaško usposabljanje prebivalstva.
Zmago Jelinčič (SNS) je rekel,
da je treba uporabljati zdravo kmečko pamet.
In ne slediti samo drugim.
Rekel je,
da bi moralo biti služenje vojaškega roka obvezno.
Služenje vojaškega roka pomeni,
da bi moški morali iti na vojaško usposabljanje.
Nik Prebil (LMŠ) je dejal,
da je treba izpostaviti dobre stvari Slovenije.