13. januarja 2012 je nasedla ladja za križarjenje.
Ladja se je imenovala Costa Concordia.
Costa Concordia je nasedla ob otoku Giglio.
Giglio je italijanski otok.
Nahaja se v Tirenskem morju.
Tirensko morje je del Sredozemskega morja.
Ladja je bila ob nesreči hudo poškodovana.
Zato se je potopila.
Temu rečemo brodolom.
V nesreči je umrlo 32 ljudi.
Ladja je tehtala 110 tisoč ton.
Ostanki ladje so ostali na čereh pred otokom Giglio
še 2 leti po nesreči.
Čeri so skale pod in nad morjem.
Na ladji je bilo več kot 4200 ljudi.
Več kot 3200 je bilo potnikov.
Potniki so bili večinoma turisti iz
Italije, Nemčije in Francije.
Ostali ljudje na ladji so bili posadka.
Posadka so delavci na ladji.
Člani posadke so prihajali iz več kot 10 držav.
Brodolom je povzročil kapitan ladje
Za brodolom Coste Concordie je bil kriv kapitan ladje.
Kapitan ladje je bil Francesco Schettino.
Francesco Schettino je ladjo zapeljal
proti obali otoka Giglia.
To ni bilo v načrtu.
Kapitan je to naredil
na prošnjo šefa ladijskih restavracij.
Šef ladijskih restavracij se je želel s tem
pobahati pred sorodniki na otoku.
Toda manj kot 100 metrov pred obalo
je ladja nasedla na čereh.
Čeri so poškodovale dno ladje.
Z evakuacijo so začeli prepozno
Costa Concordia je na podvodno čer nasedla pozno zvečer.
Natančno ob 21.45, 13. januarja 2012.
V ladjo je začela hitro vdirati voda.
Kapitan pa je evakuacijo ukazal šele čez 1 uro.
Evakuacija premestitev ljudi iz območja,
ki je nevarno.
Evakuacijo z ladje so oteževale okoliščine.
To so pogoji,
v katerih je ladja doživela nesrečo.
Zunaj je bilo temno,
ker je ladja nasedla pozno zvečer.
Na ladji je med potniki nastal preplah.
Potniki so se ob nesreči ladje zelo prestrašili.
Ladja se je nagnila na eno stran,
ko je zadela ob skale pod vodo.
Zaradi tega je bilo reševanje zelo težko.
Reševanje potnikov
Nekateri potniki so z reševalnimi čolni
pripluli do otoka Giglio.
Nekateri potniki so skočili v mrzlo morje.
Do obale so plavali približno 100 metrov.
Mnogo potnikov pa je ostalo ujetih v delu ladje,
ki je bil pod vodo.
Ti potniki so utonili.
Kapitan ladje je ladjo zapustil 1 uro po začetku evakuacije.
Takrat je bilo na ladji še več kot 300 ljudi.
Kapitan tega ne bi smel narediti.
Na ladji bi moral ostati,
dokler ne bi rešili vseh potnikov.
Ostanki ladje na čereh še dolgo časa po nesreči
Costa Concordia je v dolžino merila 300 metrov.
Ob trčenju v čeri je na trupu ladje nastala razpoka.
Razpoka je bila dolga 70 metrov.
Ladja je 1 leto in pol ležala na čereh pred obalo.
Zadnje truplo so našli šele 1 leto po nesreči.
Našli so ga na obali Genove.
To je mesto na obali Italije.
Žrtve brodoloma
V nesreči je umrlo 27 potnikov.
In 5 članov posadke.
Veliko strokovnjakov meni,
da bi vsi potniki preživeli,
če bi kapitan ladje na pomoč poklical takoj.
Obsodba kapitana Francesca Schettina
5 let po nesreči so kapitana ladje
obsodili na 16 let zapora.
Določili so mu:
- 5 let zapora zaradi povzročitve brodoloma,
- 10 let zapora zaradi uboja iz malomarnosti,
- 1 leto zapora zaradi dezertacije.
Dezertacija je pobeg s kraja nesreče.
Francesco Schettino je v rimskem zaporu Rebibbia.
Rim je glavno mesto Italije.
V zaporu je že 5 let.
Zaradi zglednega vedenja bo Francesco Schettino
morda zapor zapustil že letos maja.
Zgledno vedenje je lepo obnašanje.
Zaradi tega včasih zapornikom skrajšajo kazen.
Na Gigliu se v spomin na nesrečo vsako leto
oglasijo ladijske sirene
Od nesreče je minilo 10 let.
Za prebivalce otoka Giglio
spomin na nesrečo ostaja zelo živ.
Zato se vsako leto dogodka spomnijo s spominsko mašo.
Položijo tudi venec pred kip device Marije.
Kip device Marije so v pristanišču postavili
kot spomin na žrtve nesreče.
Zraven kipa je tudi spominska plošča z imeni žrtev.
Zvečer na dan nesreče organizirajo procesijo bakel.
Bakla je svetilo iz lesa.
Ob 21.45 se oglasijo ladijske sirene.
Ob tej uri je Costa Concordia pred 10 leti
trčila v podvodno čer.