Knjižni sejem je prireditev,
kjer založniki prodajajo knjige.
Frankfurtski knjižni sejem je eden
največjih knjižnih sejmov na svetu.
Poteka vsako leto v Frankfurtu.
Frankfurt je mesto v Nemčiji.
Letos je potekal že 75. Frankfurtski knjižni sejem.
Knjižni sejem je potekal 5 dni.
Letos je potekal od 18. do 22. oktobra.
Na sejmu je sodelovalo 4200 razstavljavcev.
Prišli so iz 95 držav.
Tudi iz Slovenije.
Osrednja gostja knjižnega sejma je bila Slovenija
Slovenija je bila častna gostja letošnjega knjižnega sejma.
Moto<p>Moto je krajša misel, geslo.</p> Slovenije na letošnjem sejmu
je bil: Satovje<p>Satovje je več satov skupaj.</p> <p>Satovi so iz voska.<br />V celice satov čebele odlagajo cvetni prah.<br />V satovih nastaja med.</p> besed.
Moto Satovje besed bi lahko razumeli kot
združevanje besed v neko večjo, smiselno celoto.
Kot je na primer knjiga.
Gostovanje Slovenije na sejmu
je največji slovenski kulturni dogodek
v tujini do zdaj.
Slovesnost ob odprtju sejma
Ob odprtju knjižnega sejma je potekala slovesnost.
Na slovesnosti so se zbrali
avtorji in avtorice, založniki.
In druge pomembne osebnosti.
Sejem je odprla slovenska predsednica.
Slovenska predsednica je Nataša Pirc Musar.
Slovenska knjiga ima bogato tradicijo
Nataša Pirc Musar je v svojem govoru
poudarila vlogo slovenskega jezika.
Rekla je:
Knjiga je v samem središču
kulturnega zavedanja Slovencev.
Slovence kot skupnost določa jezik,
bolj kot določeno ozemlje.
Zato je književnost najbolj avtentičen<p>Avtentičen je pristen, izviren.<br />Tak, ki je najbolj značilen za nekaj ali nekoga.</p> izraz
slovenskega značaja, naše zgodovine, naše duše.
Slovenci so se svojega naroda začeli zavedati
šele ob izidu prvih slovenskih knjig.
Prvi slovenski knjigi je napisal Primož Trubar.
To je bilo leta 1550.
Primož Trubar je želel Slovence naučiti pisanja in branja.
S tem je tudi širil zavest o slovenskem jeziku in kulturi.
Slovenska literatura na sejmu
Na letošnjem sejmu so predstavili
dela uspešnih slovenskih avtorjev in avtoric.
Predstavili so dela več kot
70 slovenskih avtorjev in avtoric.
Na primer dela:
- filozofa Slavoja Žižka,
- pisatelja Draga Jančarja,
- pisateljice Maje Haderlap,
- pisateljice Alme Karlin,
- pisatelja Borisa Pahorja.
Te avtorje je v svojem govoru omenila
tudi predsednica Nataša Pirc Musar.
Država z bogato knjižno kulturo
Slovenija se je na sejmu predstavila
kot država z bogato knjižno kulturo.
V slovenskem prostoru knjige nastajajo
že skoraj 500 let.
Prvo slovensko knjigo je napisal
duhovnik Primož Trubar leta 1550.
Od takrat je na Slovenskem nastalo veliko knjig.
Dela slovenskih avtorjev in avtoric
so se včasih redko prevajala v tuje jezike.
V zadnjem času pa je prevodov v tuje jezike vedno več.
Tudi zaradi sodelovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Med letoma 2019 in 2022 je izšlo
več kot 550 prevodov slovenskih del.
Največ del je bilo prevedenih v nemški jezik.