V štirih desetletjih ustvarjanja je nastalo že približno 800 oddaj. Njeni ustvarjalci so bili za bogato ustvarjalno dobo nagrajeni s častnim priznanjem, s kipcem RTV Slovenija. To je bila še dodatna potrditev kakovosti in strokovnosti dela urednice, novinarjev, režiserke, snemalcev, montažerjev in številnih drugih sodelujočih.
Vsebine oddaje Prisluhnimo tišini
Informacije spremljamo v številnih medijih, kot so radio, televizija, tiskani mediji, splet. Slišeča populacija si težko predstavlja, za kaj vse so gluhi in naglušni v tem pogledu prikrajšani. Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije smo se zato odločili, da bomo to pomanjkljivost poskusili odpraviti. Zato smo oktobra 1980 na koprski televiziji začeli ustvarjati in predvajati oddajo Prisluhnimo tišini. Dve leti pozneje je oddaja dobila svoje mesto v programu Televizije Slovenija, kjer velja za drugo najstarejšo oddajo. Da gre za pomemben dosežek, priča tudi podatek, da smo s Prisluhnimo tišini postali pionirji tudi onkraj naših meja, saj je televizijska hiša BBC šele leto kasneje začela produkcijo podobne oddaje z naslovom See Hear.
Od septembra dalje nov termin
Od 5. septembra letos je oddaja Prisluhnimo tišini na sporedu vsako soboto ob 14.35 na TV SLO 1, prej je bila oddaja na sporedu vsako drugo nedeljsko dopoldne Novost je tudi, da smo odslej krajši. V 15-minutnih oddajah so v ospredju zgodbe, izkušnje in izzivi, ki jih prinaša življenje z invalidnostjo. V skladu z našim temeljnim poslanstvom, ki ga oddaja uresničuje že štirideset let, ostajamo posebej pozorni na eno od najranljivejših skupin invalidov: gluhe, naglušne in gluhoslepe. Priredba vsebin v znakovni jezik in sočasno podnaslavljanje ostajata naš zaščitni znak in zgled, kaj pomeni dostopnost vsebin. Oddaja pripomore k boljši vključenosti uporabnikov v družbo, zagotavlja informacije v razumljivih oblikah, seznanja javnost z njihovo kulturo, športom, znakovnim jezikom, uspehi in opozarja na težave s področja okvare sluha.
Ime oddaje je bilo izbrano na javnem natečaju
Takratna predsednik in sekretar Zveze slušno prizadetih Slovenije Jože Ribič in mag. Aljoša Redžepovič sta predlog zanjo predstavila takratnemu direktorju koprske televizije Dušanu Fortiču. S predlogom se je strinjal in režijo oddaje zaupal Črtu Škodlarju, urednikovanje pa je prevzela Marta Jurak. Prva napovedovalka v oddaji je bila Neva Lazar, pozneje se ji je pridružila Ljubica Podboršek. Prva oddaja bi morala biti predvajana maja 1980, a je bila zaradi smrti nekdanjega voditelja SFRJ maršala Tita prestavljena na oktober.
Predvajanje prve oddaje je potekalo na seminarju gestikulacije v Izoli: »Na seminarju smo se učili znakovnega jezika, saj to nikjer drugje ni bilo mogoče. Navzoči so bili vsi predstavniki slovenskih društev gluhih in naglušnih, pa tudi predsednik Svetovne federacije gluhih Dragoljub Vukotić in predsednik italijanske zveze gluhih Jerala. Tudi Hrvaška in srbska delegacija sta se nam pridružili,« se predvajanja prve oddaje Prisluhnimo tišini spominja mag. Aljoša Redžepovič, idejni oče te oddaje in takratni sekretar Zveze slušno prizadetih Slovenije, ki je v tistem času prepoznal pomembnost informiranja gluhih in naglušnih s televizijsko oddajo. Zavedal se je vloge javne televizije pri tem, da zgodbe o življenju z okvaro sluha pridejo v domove ljudi po televiziji, obenem pa oddaja ozavešča javnost o potrebah oseb z okvaro sluha.
Ustvarjalci oddaje so poskrbeli, da je bila uvodna špica nekaj posebnega. S sliko in zvokom so ponazorili bitje srca. Za gluho skupnost je bil to nepredstavljiv in čustven dogodek. Številni so položili roke na televizijski sprejemnik in marsikomu so se od sreče orosile oči: »Takrat so prvič v naši zgodovini prikazali znakovni jezik v javnosti. Moram povedati, da me še danes spreletijo mravljinci in prijeten občutek, ker sem lahko bil zraven. Bilo je strahotno navdušenje. Nekateri so jokali, drugi so se smejali. Zanje je bila to nekakšna zmaga, da so lahko prvič gledali oddajo v svojem jeziku,« občutke ob premieri oddaje opisuje mag. Redžepovič. Zdajšnji predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič pa pomembno vlogo oddaje Prisluhnimo tišini opredeljuje takole: »Za nas je bilo res pomembno, da smo končno lahko dobili informacije v svojem jeziku, in to se sčasoma ni nič spremenilo. Ta oddaja je še danes edina, ki obravnava bistvene teme za osebe z okvaro sluha.«
Zamisel za ime je izhajala iz dejstva, da gluhi živijo v svetu tišine. Ustvarjalcem se je zdelo, da ime Prisluhnimo tišini še najbolje predstavlja njen koncept in smisel. Verjetno so se je posebno razveselili tudi otroci gluhih staršev. Med njimi je Matjaž Juhart, ki je danes sodni tolmač znakovnega jezika. Prvih oddaj se spominja z nemalo nostalgije, saj so mu oddaje olajšale vsakdan, potem ko mu ni bilo treba vsaj ene oddaje prevajati staršema pred domačim zaslonom. »V mojem otroštvu nista bila za gluhe dostopna niti televizija niti radio. Zato sem moral tako rekoč vsak večer biti doma in ob pol osmih prevajati Dnevnik staršema, da sta sploh vedela, kaj se v državi in svetu dogaja. Z nastankom oddaje Prisluhnimo tišini pa sta si jo starša šla večkrat ogledat kar v društvo, kjer so potem skupaj z gluhimi debatirali o vsebinah,« se Juhart ozira v leto 1980.
Okvara sluha je tretja najpogostejša oblika invalidnosti na svetu
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Skrb vzbujajoče je, da se število ljudi z okvaro sluha vsako leto povečuje. V Sloveniji živi okoli 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb. Okvaro sluha ima vsaj še enkrat toliko ljudi, a se za aparat še niso odločili. Nekdanji predsednik Svetovne zveze gluhih Dragoljub Vukotić je kot enega največjih problemov gluhote poudaril prav slabo informiranost. Prof. dr. Miha Žargi, nekdanji predstojnik klinike za otorinolaringologijo, poudarja, da dosmrtna okvara sluha najbolj prizadene osebe v družbenem, komunikacijskem in intelektualnem smislu.
V 40 letih je nastalo približno 800 oddaj
V štirih desetletjih smo v oddajah nizali zgodbe in sporočali dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Med njimi, na primer, da je bil znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, več kot stoletje prepovedan. Leta 1880 se je stroka odločila, da je treba gluhe poučevati po metodi, ki spodbuja razvoj govora in poslušanja. V takrat edinem zavodu za izobraževanje gluhih, Gluhonemnici v Ljubljani, so pričakovali, da se bodo gluhi učili po isti metodi kot slišeči otroci. Znakovni jezik so prepovedali. Če so ga otroci uporabljali, so bili kaznovani, tudi tepeni. Dejstvo je, da se prav veliko do danes ni spremenilo. Gluhi veljajo za najslabše izobražene med invalidi. V Sloveniji jih živi 1500 in med njimi težko najdemo pisatelje ali izumitelje. Razlogi so tudi v ovirah, s katerimi se spoprijemajo med izobraževanjem. Ker težko pridobijo izobrazbo, pretežno opravljajo nekvalificirana dela za minimalno plačo. Večina jih prejema minimalno pokojnino.
Posebno pozornost namenjamo razvoju nove tehnologije, ki je izjemen. Tako se gluhi lahko dandanes denimo z uporabo videotelefonije pogovarjajo po telefonu, kar je bilo še pred nekaj leti popolnoma nepredstavljivo. Pravi medicinski čudež je polžev vsadek, saj nekateri gluhi lahko z njim slišijo. V državi jih je okrog 500, vse več pa je tudi uporabnikov slušnih aparatov, trenutno približno 75.000. V Evropski uniji živi vsaj 10 odstotkov ljudi z okvaro sluha, napovedi pa kažejo, da naj bi imel kmalu že vsak tretji Evropejec po 65. letu starosti težave s sluhom. V naših oddajah posebno pozornost posvečamo tudi preventivi. Noben pripomoček namreč ne nadomesti zdravega sluha. Zato je pomembno, da z njim ravnamo skrbno in ga zaščitimo. Posebej izpostavljeni so delavci, ki vsak dan delajo v hrupnih okoljih, pa tudi glasbeniki, motoristi in ne nazadnje mladi, ki so z glasnim poslušanjem po slušalkah in udeležbo na glasnih koncertih in zabavah izpostavljeni tveganju za okvaro sluha.
Če do okvare sluha vseeno pride, je pomembno, da se ljudje odločijo za rehabilitacijo s slušnim aparatom, saj so sicer posledice vse prej kot zanemarljive. Ne samo da se ljudje začnejo umikati iz družbe, ampak predvsem tvegajo tudi hitrejši nastanek demence in drugih duševnih obolenj. Zavarovana oseba lahko pri nas dobi kakovosten slušni aparat, zato se nam zdi pomembno, da z zgodbami zadovoljnih uporabnikov spodbujamo ljudi k rehabilitaciji sluha, saj statistike kažejo, da ljudje z odločitvijo za slušni aparat odlašajo tudi do deset let.
Nagrada TV SLO za posebne dosežke
V 40 letih so oddajo Prisluhnimo tišini pripravljali številni ustvarjalci. Zdi se, da so glede na področje vsebin opravljali več kot le službo. Imeli so poslanstvo in poseben čut. Danes pri nastajanju oddaje sodeluje vsaj 25 ljudi – nekateri manj časa, drugi dalj, Aleksandra Vokač pa je režiserka oddaje že 23 let. Oddajo deset let ureja mag. Tina Grošelj. Brez čudovitih novinarjev, ki jih je bilo v vseh letih toliko, da bi težko našteli vse, snemalcev, asistentov, osvetljevalcev, napovedovalk, tolmačev, lektorice, Zlate Crljenko, tolmačke znakovnega jezika, ki zagotovi prevod in priredbo, in producentke Mojce Šegula te oddaje ne bi bilo. Vsak prispeva pomemben delež k nastajanju oddaje. Posebna zahvala pa velja vsem gluhim in naglušnim ter našim društvom, ki so bili aktivni v vseh letih ustvarjanja. Najbolj pa nas veselijo pisma gledalcev, njihove čestitke in pohvale. Uredništvo je veselo pozitivnih mnenj, da so oddaje koristne in poučne, še posebno pomemben pa je odziv gledalcev, ko nam sporočajo, da so pri gledanju spoznali številne novosti in da nas redno spremljajo. Zato gre pri tem jubileju zahvala vsem, ki so pripomogli, da je postala Prisluhnimo tišini za naše državljane del izbire iz programa TV Slovenija.
Zapis je pripravila urednica oddaje, mag. Tina Grošelj.