Specialistka javnega zdravja Mateja Jandl z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v izjavi za medije poudarila, da je povečana dostopnost do konoplje v ZDA in Kanadi glede na raziskave povzročila povečano uporabo predvsem pri mladostnikih, pa tudi pri odraslih.

Povečalo se je število zastrupitev, več je zdravljenj v bolnišnici, zastrupitev in duševnih stisk. V teh državah so opazili tudi, da je vzgoja konoplje prinesla negativne učinke na okolje, kljub napovedim pa črni trg ni izginil.

Tanja Varl Turk iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je opozorila, da tudi v Sloveniji, kjer uporaba konoplje za osebno rabo ni dovoljena, zaradi zastrupitve obravnavajo vse več bolnikov.

"Velikokrat se bolniki zastrupijo, ker dostopajo do produktov s črnega trga. To so nestandardizirani produkti, ki praviloma vsebujejo višje vsebnosti THC-ja, kot so dovoljene," je pojasnila.

Onkologinja in zdravnica paliativne medicine Maja Ebert Moltara z onkološkega inštituta je pojasnila, da veliko bolnikov posega po preparatih s konopljo s črnega trga. V teh primerih se z bolniki pogovorijo in jim predstavijo pozitivne učinke, pa tudi nevarnosti. Opozorila je, da lahko kanabinoidi povzročijo težave s srcem, prav tako zmanjšujejo učinkovitost imunoterapije.

Ob tem je Varl Turk poudarila, da niti tako imenovana medicinska konoplja ne zdravi bolezni, pač pa jo zdravniki v določenih primerih lahko predpišejo kot dopolnilno zdravljenje, ko druga terapija ni dovolj učinkovita. Zdravniki sicer po njenih besedah kanabinoidov ne predpisujejo pogosto, saj so na trgu dostopna številna varna in učinkovita zdravila.

Specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Marija Anderluh iz službe za otroško psihiatrijo UKC-ja Ljubljana je opozorila, da starostna meja, ko otroci in mladostniki začnejo preizkušati psihoaktivne substance, v zadnjih letih drastično pada. Ker so prav otroci najbolj dovzetni za razvoj odvisnosti, je po njenih besedah pomembno, da ima družba jasna stališča, da je konoplja nevarna za njihovo dolgoročno zdravje in delo.

Na posledice uživanja konoplje za delozmožnost je opozorila tudi predstojnica Kliničnega inštituta medicine dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Marihuana namreč zmanjša človekovo koordinacijo, kognitivne sposobnosti, poveča pa reakcijski čas. Tako vedno več delodajalcev na zdravniških pregledih delavcev zahteva testiranje uporabe prepovedanih drog.

Čeprav bo referendum o uporabi konoplje 9. junija zgolj posvetovalni in njegov rezultat za zakonodajalca ni zavezujoč, se Dodič Fikfak boji, da bo vodil v legalizacijo konoplje.

Ministrica: Potencial uporabe v kmetijstvu je velik

Pomembno je razvijati in raziskovati uporabo konoplje v kmetijstvu, je na posvetu Uporaba konoplje v kmetijstvu dejala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Konoplja, ki ima pomembno vlogo na več področjih, za kmetijstvo predstavlja tako izziv kot potencial, je poudarila.

Konoplja ima pomembno vlogo v proizvodnji vlaken in tekstila, gradbenih materialov, biorazgradljive plastike, papirja, hrane in prehrane, farmacevtskih izdelkov, kozmetike ter krme za živali. Poleg tega ima pomembno vlogo tudi pri izboljšanju zdravja tal, zmanjšanju potrebe po umetnih gnojilih in pesticidih ter skladiščenju ogljika v tleh, je Čalušić dejala na današnjem posvetu, ki ga je v Žalcu organiziral Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki aktivno podpira prizadevanja za širitev in izboljšanje uporabe konoplje, je ministrica v nagovoru poudarila vlogo, ki jo ima inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo kot vodilna raziskovalna institucija na področju razvoja in raziskovanja konoplje v kmetijstvu. Ob tem je poudarila pomembnost nadaljnjega raziskovanja in iskanja novih priložnosti, ki jih ponuja narava.

Ministrica je menila, da konoplja predstavlja izziv in priložnost za kmetijstvo, kjer je pomembno premagati ovire v panogi in pri specifičnosti trga. Izrazila je prepričanje, da bo inštitut s svojo strokovnostjo in predanostjo znal približati potenciale konoplje širši javnosti in kmetom.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo se poleg hmeljarstva ukvarja tudi z raziskovanjem konoplje, ki je najbližja sorodnica hmelja in ima številne pozitivne učinke ter širok spekter uporabe, so še navedli na ministrstvu.