V studiu TV Slovenija so se zbrali gostje, ki so sodelovali v še zadnji referendumski oddaji pred nedeljskim odločanjem. Se strinjamo s tem, da bi tudi na parlamentarnih volitvah veljal preferenčni glas? Referendum je sicer posvetovalni in ne zavezuje zakonodajalcev.

Stališče 'za' so predstavili Maša Kociper (Gibanje Svoboda), Klemen Belhar (Vesna), Andreja Katič (SD), Bogomil Knavs (Zeleni Slovenije), Luka Mesec (Levica) in Jasmin Feratović (Pirati).

Stališče 'proti' pa Andrej Kosi (SDS), Jožef Horvat (NSi), Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope) in Franc Bogovič (SLS).

Voditeljica je bila Tanja Starič.

Posnetek celotnega soočenja:

Kakšna so bila stališča sodelujočih v oddaji

Maša Kociper (Gibanje Svoboda) je pojasnila, da s preferenčnim glasom dajejo možnost volivcem, da ti odločilno vplivajo na izvolitev kandidata, s čimer se krepi demokracija. Proti so očitno tisti, ki se bojijo volivcev, meni. GS je odprt za vse možne različice preferenčnega glasu. Napovedala je, da bo stranka pripravila predlog zakona, ga vložila in se nato pogovarjala o možnih rešitvah.

Klemen Belhar (Vesna) meni, da je zdaj najprimernejši trenutek za tak referendum, saj bodo ljudje uporabljali prednostni glas na evropskih volitvah in se bodo zavedeli, da bi lahko podobno storili tudi na volitvah v DZ. S tem bodo ljudje dobili odločilno pravico, da odločijo, kdo kot oseba z imenom in priimkom jih bo zastopal v parlamentu, kar je korak k bolj neposredni demokraciji. Tudi Vesna je za kakršno koli obliko preferenčnega glasu, jim je pa ljubši neobvezen absolutni preferenčni glas.

Andrej Kosi (SDS) je dejal, da preferenčni glas onemogoča kandidatom iz manjših volilnih krajev zadostno število glasov v primerjavi s tistimi prebivalci, ki jih ima več. "Izničujemo kandidate z mestnimi, kjer je več prebivalcev." Dodal je še, da jih tudi moti datum, in podkrepil svoje nasprotovanje s tem, da je vprašanje zavajajoče. "To pomeni tudi ukinitev volilnih okrajev, česar pa se večina volivcev ne zaveda."

Kosi je poudaril, da na način, kot je predlagan, volivci ne bodo mogli uveljavljati svoje volje. "Najbolj smiselno bi bilo, da iz vsakega volilnega kraja pride en kandidat. V volilnem sistemu bi moral biti izvoljen vsaj en kandidat." Opozoril je še, da zakon ni bil predstavljen parlamentarnim strankam. "Gre za zavajanje ljudi. Gibanje Svoboda je želelo uveljaviti ta referendum, da bi čim več njihovih volivcev prišlo na volitve."

Sorodna novica Preferenčni glas tudi na volitvah v DZ, kot je to pri evrovolitvah?

Andreja Katič (SD) je pojasnila, zakaj se je na glasovanju o referendumu v DZ-ju vzdržala. V stranki namreč menijo, da so evropske volitve in evropske teme tako pomembne, da bi si želeli, da bi se volivci na evropskih volitvah ukvarjali samo z njimi. Glede preferenčnega glasu pa je Andreja Katič mnenja, da mora biti Slovenija razdeljena na volilne enote, naj bo odločilen preferenčni glas in naj odločajo ljudje. Kociprovi pa je v razpravi sporočila, da v SD-ju raje vidijo, da se predlog zakona pripravi skupaj, in ne da ena stranka prehiteva.

Bogomil Knavs (Zeleni Slovenije) je položaj primerjal z gostilničarjem, ki vabi v gostilno, potem pa gostu ne pusti izbire z jedilnega lista, ampak mu vedno ponudi, kar sam želi. Zeleni Slovenije so za preferenčni glas, bi pa tudi spremenili število volilnih enot in ukinili volilne okraje. Zeleni Slovenije so za 22 volilnih enot po štiri poslance. Knavs je še dodal, da obstoječi volilni sistem služi predvsem za strankarsko discipliniranje poslancev.

Jožef Horvat je dejal, da v NSi-ju sicer podpirajo preferenčni glas, a le takšnega, ki bo volivcu omogočil, da se odloči za tistega kandidata, ki si ga želijo. "Če kdo, smo mi prvi, ki smo zavezani, da spoštujemo ljudstvo. Smo za to, da volivci dobijo večjo moč." Dodal je, da so v začetku v NSi-ju sprva glasovali za, a jih je Gibanje Svoboda razočaralo, ker se niso posvetovali o načinu. "Svoboda se k temu referendumu spravlja na neprofesionalen način." Dodal je še, da so glasovali proti zato, ker so si želeli, da se volitve izvedejo na drug datum.

Horvat je še pripomnil: "Slovenijo bi morali decentralizirati. Sprejemamo zakone, ki zastopajo vse."

Luka Mesec (Levica) je povedal, da morajo volivci v urejeni demokraciji imeti možnost izbrati ne samo stranko, ampak tudi človeka. Referendum je po njegovih besedah pokazal poslancem, da je po več mandatih neuspešnih pogajanj in poskusov uvedbe preferenčnega glasu končno čas, da se zberejo v ustreznem številu, torej v več kot 60 poslancih, in naposled uvedejo spremembe. Za reševanje podrobnosti pa bodo imeli še dve leti časa, je dodal. Sicer pa Levica meni, da morajo volilne enote ostati, s tem pa preprečiti centralizacijo sistema.

Jasmin Feratović (Pirati) je pojasnil, da se njegova stranka zavzema za vsak predlog, ki širi moč in vpliv volivcev. So pa za širšo, korenito spremembo sistema, ki naj vključuje ukinitev volilnih okrajev, da bodo lahko volivci izvolili kogar koli od kjer koli po državi, in tudi rezervni glas, torej opcijo 1 in 2, kar pomeni, da če opcija 1 ne pride v parlament, obvelja dvojka. Na prejšnjih volitvah je namreč kar četrtina glasov "šla v nič", je opozoril.

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope) je povedal, da se v stranki sicer strinjajo s preferenčnim glasom, vendar ne v okviru volilnih enot, ki jih poznamo danes. Za primerjavo je podal Maribor in Podčetrtek. "V Mariboru imamo 30-krat več prebivalcev kot v Podčetrtku. Če nekdo dobi 100-odstotno podporo udeležencev v Podčetrtku, je to toliko ljudi, kot če nekdo v Mariboru dobi 6 do 7 odstotkov." Dodal je še, da če bi bil referendum speljan tako, da bi bil povezan s sistemom volilnega sistema, bi bili za. "V tem primeru, v tem volilnem sistemu, tega ne podpiramo."

Jurišič je še pojasnil: "Če bi popravili sistem z eno volilno enoto, bi jaz stal na drugi strani. Pri trenutnem razporedu enot pa je v praksi manj pravičen do tistih, ki prihajajo s periferije."

Franc Bogovič (SLS) je povedal, da podpirajo ta del, da imajo volivci možnost, da izberejo ljudi, ki jih predlagajo. "Za eno polovico parlamenta. Za drugo polovico pa smo prepričani, če bi v teh okrajih volili po tem sistemu, da je prav, da potegnemo iz obeh sistemov najbolje." Dodal je še, da bi bil sam za kombiniran sistem, in poudaril, da bi evropske volitve morale biti izvedene samostojno.