Medtem ko se skriva pred roko pravice, je bila na ljubljansko višje sodišče vložena pritožba na razsodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je v celoti zavrnilo njegov tožbeni zahtevek, s katerim je od RTV Slovenija in novinarke Eugenije Carl zaradi razžalitve dobrega imena in časti zahteval 10 tisoč evrov.

Časar je bil lani jeseni pravnomočno obsojen na 5 let in 9 mesecev zapora zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnin v luških poslih. Najprej mu sodišče ni moglo vročiti sodbe, saj je njegova žena, ki jo je Časar že lani poleti pooblastil za zastopanje v vseh uradnih postopkih, na upravni enoti sproti spreminjala moževe stalne naslove in jih sporočala sodišču. Prav tako ni prevzel poziva na prestajanje kazni. Namesto tega je raje pobegnil in iz ubežništva daje navodila v preostalih odprtih sodnih postopkih, za kar mora imeti najmanj stik s svojim odvetnikom Danijelom Planinšcem.

"Zastopam tudi njegovo ženo. Pritožbo smo vložili, ker bi morala biti izrečena zamudna sodba zoper novinarko," pravi odvetnik Planinšec. Zamudno sodbo pa bi sodišče po Planinščevem pojasnilu moralo izreči, če obtoženec v določenem roku ne odgovori na tožbo, "česar novinarka Carlova ni storila". Je pa to tudi v njenem imenu storila RTV Slovenija.

Planinšec je še pojasnil, da je pritožbo vložil na zahtevo Časarjeve žene Ksenije Sedmak Časar, z Robertom Časarjem pa nima nobenih stikov. "Kako naj bom v stiku, če nihče ne ve, kje je," je dodal.

Žena dala odpoved, sosedje družine ne vidijo več
Časarjeva žena Sedmak Časar je očitno sledila ubežniškemu možu. Na začetku šolskih počitnic je dala odpoved na Komunali Koper, sosedje pa znajo povedati, da od takrat doma ni videti ne nje ne otrok. Prav tako so z dvorišča stanovanjske hiše izginili družinski avtomobili.

Za Časarjem je sicer razpisana Interpolova tiralica, vendar ga načrtno ne išče nihče. Največ tovrstnih ubežnikov policija na koncu najde po naključju, denimo med preverjanjem cestnega prometa ali ob prehodu meje.

Po naših podatkih organi pregona dvomijo, da bi Časar utegnil pobegniti kam zelo daleč, domnevajo, da se skriva nekje na Balkanu, v eni izmed držav, s katerimi nimamo urejene izročitve obsojencev.

Časarja bi najbrž precej lažje izsledili, če bi policija smela slediti ali prisluškovati družinskim članom, vendar naša zakonodaja tega ne dovoljuje. Prav tako ne dovoljuje nikakršnega nadzora nad že pravnomočno obsojenimi, zoper katere ne poteka več noben kazenski postopek.

Bo Časar drugi Zavašnik?
Časarjeva kazen bi zastarala po dvajsetih letih, kar je za psihološko in finančno naporno skrivanje dolgo obdobje. Toda primer Roberta Zavašnika dokazuje, da so presenečenja mogoča, tudi v obliki "fantomskih" pravdanj na sodišču.

Tako kot Časar "na daljavo" upravlja sodno dinamiko v svojih zadevah, tako je tudi Zavašnik nemoteno upravljal svoje hrvaško podjetje, v Sloveniji pa celo prijavil terjatve v stečaj na sodišču.

Medtem pa koprski kriminalisti ter tamkajšnji tožilstvo in sodišče zaman iščeta Roberta Časarja, zoper katerega potekajo številni novi postopki. Ta pa se bo, kot kaže, iz tujine še naprej nemoteno pritoževal v zadevah, kjer išče pravico zase.