Varufakis meni, da je trenutna situacija precej večja od Grčije, pri čemer omenja Španijo. Grčijo želijo upniki postaviti za primer. Foto: Reuters
Varufakis meni, da je trenutna situacija precej večja od Grčije, pri čemer omenja Španijo. Grčijo želijo upniki postaviti za primer. Foto: Reuters
false
V javnost so pricurljali dokumenti IMF-a, ki kažejo, da celo ta institucija ne verjame, da bi varčevalni ukrepi, ki jih upniki (med njimi je tudi IMF) zahtevajo od Grčije, tej državi pomagali dolg spremeniti v vzdržnega. Na fotografiji Varufakis in Christine Lagarde, direktorica IMF-a. Foto: Reuters

Varufakis je v intervjuju dejal, da grški upniki želijo, da v nedeljo zmaga "da". V ta namen tudi širijo strah, kar so dosegli s tem, da so nas prisilili v zaprtje bank. "Kar počnejo z Grčijo, ima ime - terorizem," je dejal Varufakis. Širjenje strahu je namreč terorizem, meni.

Tak scenarij pa je imela nasprotna stran pripravljen že od samega začetka, je dejal. Že pred petimi meseci naj bi namreč obstajal načrt odpraviti vlado, ki se evropskemu esteblišmentu ne pusti izsiljevati.


Banke naj bi se odprle v torek

Ne glede na izid referenduma bodo v torek banke odprte, zagotavlja Varufakis. Če bo izglasovan "ne", bo šel v ponedeljek premier Aleksis Cipras v Bruselj in dosegel boljši sporazum, je prepričan Varufakis, v primeru zmage zagovornikov nadaljnjega varčevanja, pa bo Mario Draghi, predsednik Evropske centralne banke, že sam sprostil nujna likvidnostna sredstva za grške banke.

Če bodo ljudje izglasovali podporo predlogom t. i. trojke, pa bo Varufakis odstopil, in to "v istem trenutku, ko se bodo objavili uradni izidi". Ne more namreč podpisati sporazuma, za katerega je prepričan, da je slab za Grčijo in slab za Evropo. "Pri tem nočem sodelovati," je zatrdil.

"Privolili smo tudi v ukrepe, ki jim nasprotujemo"
Grška vlada je naredila vse, kar je lahko, da bi dosegli sporazum, je dejal. Kot je dejal Varufakis, so sprejeli ukrepe, v katere nikakor ne verjamejo, in politike, ki jim povsem nasprotujejo. Sprejeli so nadaljevanje politike zategovanja pasu, čeprav vedo, da ta ne deluje. Vse, kar so želeli v zameno, je, da to zategovanje pasu ne bi več padlo na ramena revnih, ampak bogatih. "To jim seveda ni bilo všeč." Poleg tega smo prosili za prestrukturiranje dolga, ravno zato, da bi lahko odplačali.

Na vprašanje o napovedih za referendum, ki jih kažejo javnomnenjske ankete, je Varufakis dejal, da ni bilo objavljenih nobenih uradnih javnomnenjskih anket, "zgolj govorice". Razlog za to je po njegovem mnenju ta, da bi vse ankete pokazale, da bo v nedeljo zmagal "ne".

Varufakis še meni, da v tem položaju niso zaradi Grčije. Stvar naj bi bila tako precej širša, vključevala pa naj bi tudi Španijo, meni grški minister. Grčijo naj bi se skušalo podati kot primer, še dodaja. A stranke, kot sta Siriza in španski Podemos, "kritične do sistema, a obenem evropske in demokratične", so po njegovem mnenju nujne.

IMF-ovo poročilo kot "glasba za naša ušesa"
V javnost je medtem prišlo poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem je zapisano, da bo Grčija ne glede na izid referenduma potrebovala do 60 milijard evrov dodatnih sredstev v naslednjih treh letih (samo v naslednjih nekaj mesecih bi potrebovala 10 milijard evrov) in obsežen odpis dolgov, da bi lahko stabilizirala svoje gospodarstvo. Varufakis je poročilo označil kot "glasbo za naša ušesa".

Guardian je pred dnevi sicer objavil tajne dokumente IMF-a, v katerih IMF priznava, da bi imela Grčija nevzdržen dolg (118 odstotkov BDP-ja) še leta 2030, tudi če bi pridno izpolnjevala vse zahteve t. i. trojke po varčevanju in rezanju javne porabe.

Varufakis zanikal zaseg depozitov
Varufakis je v petek tudi zanikal navedbe britanskega časnika Financial Times o tem, da naj bi oblasti v okviru reševanja grških bank načrtovale t. i. bail in po vzoru ciprskega, v okviru katerega bi zasegle najmanj 30 odstotkov depozitov, višjih od 8.000 evrov. To naj bi bil "vse verjetnejši scenarij za najmanj eno banko". Varufakis je poročanje na Twitterju zavrnil kot "zlonamerne govorice".