"Hišna preiskava na Banki Slovenije je bila opravljena na podlagi sodne odredbe in v skladu z zakonom o kazenskem postopku, kar je v pritožbenem postopku potrdilo tudi sodišče," je glede tožbe Evropske komisije zoper Slovenijo dejal generalni državni tožilec Drago Šketa.

Spor med Evropsko centralno banko in slovenskimi organi pregona se nanaša na preiskavo Banke Slovenije zaradi suma kaznivih ravnanj ob sanaciji bank leta 2013. Slovenski organi pregona so med kriminalistično preiskavo leta 2016 med drugim zasegli dokumente ECB-ja, Evropska komisija pa zagovarja nedotakljivost arhivov ECB-ja, zato namerava Slovenijo tožiti pred Sodiščem EU-ja.

ECB je pred tem že poskušal doseči preklic odredb o hišnih preiskavah na Banki Slovenije, ustavitev preiskave zaseženih podatkov in vrnitev zasežene dokumentacije prek slovenskih sodišč, a je bil pri tem neuspešen. Kot je za Radio Slovenija pojasnil Šketa, je sodišče potrdilo zakonitost hišnih preiskav na Banki Slovenije: "Tožilstvo je tisto, ki usmerja predkazenski postopek in tudi odloča o načinu in obliki sodelovanja z Evropsko centralno banko."

"Naloga tožilstva je, da prepreči zunanje poskuse vplivanja na delo policije"

Tožilstvo je v skladu z načelom lojalnega sodelovanja ECB-ju ponudilo konkretne oblike in načine sodelovanja, trdi Šketa: "Ti so celo presegali upravičenja, ki bi jih ECB imel kot zunanji subjekt, ki ni stranka v postopku po zakonu o kazenskem postopku. Nikakor pa ni tožilstvo moglo in smelo pristati na zahteve ECB-ja, ki so po vsebini pomenile poseganje v predkazenski postopek."

Šketa je prepričan, da Banka Slovenije ni nedotakljiva, kar se tiče predkazenskega in kazenskega postopka. Zato je bila ključna naloga tožilstva, "da zagotovi nemoteno, objektivno in strokovno delo policije in vnaprej prepreči vsakršne zunanje poskuse vplivanja na delo policije, pri čemer menimo, da nam je to tudi uspelo," je novinarki Radia Slovenija Jolandi Lebar še povedal Šketa.

Tudi ministrica Andreja Katič je opozorila, da je za Slovenijo nesprejemljivo stališče ECB-ja. "Stališče Evropske komisije bi v praksi pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje Evropske centralne banke, to pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je pri preiskavah element presenečenja ključen, priprave pa morajo potekati v tajnosti," so v ponedeljek pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Sodba sodišča Evropske unije v tej zadevi bo sicer precedenčna za vse države članice.