Newyorški delniški barometer S & P 500 je v torek pri 5174 točkah končal pri rekordni vrednosti. Še več, za poldrugi odstotek se je zvišal tehnološki indeks Nasdaq, medtem ko je Dow Jones pridobil dve tretjini odstotka, čeprav so Boeingove delnice spet občutno padle, saj so njegovi proizvodni standardi vse bolj pod drobnogledom, podjetje pa tudi močno zamuja z dobavo letal 737 Max. Letos so se Boeingove delnice pocenile že za 27 odstotkov. Foto: Reuters
Newyorški delniški barometer S & P 500 je v torek pri 5174 točkah končal pri rekordni vrednosti. Še več, za poldrugi odstotek se je zvišal tehnološki indeks Nasdaq, medtem ko je Dow Jones pridobil dve tretjini odstotka, čeprav so Boeingove delnice spet občutno padle, saj so njegovi proizvodni standardi vse bolj pod drobnogledom, podjetje pa tudi močno zamuja z dobavo letal 737 Max. Letos so se Boeingove delnice pocenile že za 27 odstotkov. Foto: Reuters

Delnice proizvajalca poslovne programske opreme Oracla so se po objavi nepričakovano dobrih poslovnih rezultatov včeraj podražile za 12 odstotkov. Oči so še naprej uprte v Nvidio, potem ko je v petek po dopoldanski rekordni vrednosti sledil desetodstotni padec, kar je tržno vrednost podjetja na dnevni ravni znižalo za 128 milijard dolarjev. V ponedeljek so delnice tega razvijalca visokozmogljivih čipov, ki so nepogrešljivi pri storitvah umetne inteligence, spustile še nekoliko nižje, a sta včeraj spet sledila močna rast (+7 %) in dvig cene precej nad 900 dolarjev. Cena Nvidijinih delnic se je v zadnjih desetih letih zvišala za neverjetnih 20 tisoč odstotkov (rast je bila skoraj dvakrat višja celo od bitcoina), v tem času pa je čisti dobiček porasel za skoraj 6000 odstotkov. Pričakovanja so velika, Nvidia v zadnjih četrtletjih res posluje sijajno, vprašanje pa, ali lahko nadaljuje v tem ritmu. Pri JPMorganu pravijo, da največja ameriška tehnološka podjetja glede na izjemno poslovanje sploh še niso predraga.

Shillerjev kazalnik P/E (ta trenutne cene delnic primerja z inflacijo prilagojenimi dobički zadnjih desetih let) na začetku marca pri vrednosti 34. V 99 odstotkih primerov je bil v zgodovini ta kazalnik nižje. Foto: Reuters
Shillerjev kazalnik P/E (ta trenutne cene delnic primerja z inflacijo prilagojenimi dobički zadnjih desetih let) na začetku marca pri vrednosti 34. V 99 odstotkih primerov je bil v zgodovini ta kazalnik nižje. Foto: Reuters

Inflacija v ZDA rahlo višja od pričakovanj
V ZDA je bila februarska inflacija na mesečni ravni predvsem zaradi vztrajno visokih najemnin 0,4-odstotna, na letni ravni pa 3,2-odstotna, kar je rahlo nad pričakovanji (3,1). Pred dvema letoma je bila inflacija junija še 9,1-odstotna, od takrat do danes pa so na njeno znižanje najbolj vplivale pocenitve plina, kurilnega olja, bencina, rabljenih in novih avtomobilov, zdravstvene oskrbe, oblačil ... Jedrna inflacija (brez upoštevanja cen hrane in energentov) je s 3,9 zdrsnila na 3,8 odstotka. Fed naj bi obrestno mero prvič v novem ciklu znižal junija. Jamie Dimon, prvi mož banke JPMorgan, je Fed pozval, naj se ne prenagli in počaka raje še kak mesec dlje, saj mora v boju proti inflaciji ohraniti verodostojnost. Dimon tudi opozarja, da nevarnost stagflacije še ni minila.

Paradoks je, da tečaji delnic trenutno odražajo skoraj brezhibno prihodnost, v resnici pa živimo v nepopolnem in zelo nevarnem okolju.

Jeremy Grantham

Paradoks ameriškega trga
Ob vsej evforiji, ki vlada na trgu, je včasih dobro prisluhniti starim borznim mačkom, kot sta Jamie Dimon ali Jeremy Grantham iz finančne družbe GMO. "Delnice so nevarno prevrednotene in utegnejo razočarati, UI-mehurček se lahko razpoči, prav mogoča je tudi recesija v ZDA," opozarja Grantham v svoji študiji, ki je bila objavljena na začetku tedna, naslovil pa jo "Veliki paradoks ameriškega trga." Paradoks je, da tečaji delnic trenutno odražajo skoraj brezhibno prihodnost, v resnici pa živimo v nepopolnem in zelo nevarnem okolju. Kot še pravi, je bil Shillerjev kazalnik P/E (ta trenutne cene delnic primerja z inflacijo prilagojenimi dobički zadnjih desetih let) na začetku marca pri vrednosti 34. Hkrati so tudi podjetniški dobički blizu rekordnih vrednosti. Grantham poudarja, da obeti za ameriški trg skorajda nikoli niso bili tako slabi kot zdaj, saj se v zgodovini še ni zgodilo, da bi ob takšnem izhodišču (Shillerjev P/E pri vrednosti 34, gospodarstvo pri polni zaposlenosti) delnice prinašale pomembnejše donose.

Preostali trgi: visoka rast v Hongkongu, nov rekord DAX-a
V Tokiu se je rast ta teden ustavila. Japonski BDP je v zadnjem lanskem četrtletju v resnici porasel (in ne padel) za 0,4 odstotka, kaže sveža revizija. Ob znakih višje inflacije je vse bolj jasno, da bo japonska centralna banka kmalu začela zviševati obrestne mere, kar za delniške trge ni spodbudna novica. Je pa včeraj hongkonški indeks Hang Seng pridobil kar tri odstotke. Xiaomijeve delnice so poskočile za 11 odstotkov, saj bo podjetje, ki ga poznamo po zabavni elektroniki, še ta mesec dostavilo tudi prve električne avtomobile. Frankfurtski DAX (17.973 točk) je le še nekaj točk oddaljen od meje 18 tisoč točk. Včeraj so šle strmo navzgor Porschejeve delnice, čeprav podjetje za letos napoveduje nižji dobiček. Vseeno pa po lepem lanskem dobičku Porsche zvišuje dividendo, in sicer z enega evra na 2,30 evra na (navadno) delnico.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+3,5 %39.005 točk
Nasdaq (New York)

+8,3 %

16.265 točk
Stoxx 600 (Evropa)+5,6 %

506 točk

SBITOP (Ljubljana)+13 %1.407 točk
dolarski indeks+1,4 %102,5 točke
nafta brent

+6,1 %

82,1 USD
zlato+4,5 %2157 USD
bitcoin

+70 %

72.000 USD

10-letna obveznica (ZDA)

+33 bazičnih točk

4,16 %

Zlato se je včeraj pocenilo za več kot odstotek in malce sestopilo z rekordne vrednosti. Tržna vrednost vsega zlata je okrog 14,5 bilijona dolarjev, bitcoina pa 1,4 bilijona. Če bo bitcoin res
Zlato se je včeraj pocenilo za več kot odstotek in malce sestopilo z rekordne vrednosti. Tržna vrednost vsega zlata je okrog 14,5 bilijona dolarjev, bitcoina pa 1,4 bilijona. Če bo bitcoin res "pojedel" zlato, kot napoveduje Michael Saylor, bi morala njegova cena zrasti desetkratno v primerjavi z zlatom. Foto: Reuters

Michael Saylor: Bitcoin bo pojedel zlato
Bitcoin se je zanesljivo zasidral nad 70 tisoč dolarji (včeraj se je skoraj dotaknil vrednosti 73 tisoč) in je na dobri poti, da bo njegova vrednost naraščala že sedmi mesec zapored, kar se ni zgodilo že 12 let. Znani podpornik kriptovalut Michael Saylor (njegovo podjetje MicroStrategy ima v lasti 205 tisoč bitcoinov v vrednosti dobrih 14 milijard dolarjev, povprečna cena nakupov je 33.706 dolarjev) napoveduje, da bo bitcoin "pojedel" zlato in privabil dodatni kapital iz številnih tveganih naložb. Bitcoin je tokratni vrh dosegel že pred prepolovitvijo nagrade rudarjem ("halvingom"), kar se bo zgodilo aprila. V prejšnjih ciklih se je to zgodilo okrog 500 dni po "halvingu". Še nekaj bo zanimivo spremljati: ali bodo altkovanci ujeli priključek in šli rekordom naproti. XRP (ripple) je na primer še vedno 80 odstotkov pod rekordno vrednostjo. Predvsem za eter so pričakovanja velika, v pričakovanju odobritve ameriških ETF-skladov na eter bi cena hitro lahko dosegla 5000 dolarjev.

Ackman z zloveščim scenarijem
Dogajanje na trgu kriptovalut je dodatno razgibal Bill Ackman, ustanovitelj in vodja tveganega sklada Pershing Square Capital Management, z omembo scenarija, da bi lahko cena bitcoina dramatično porasla, kar pa bi prineslo neslutene posledice. "Višja cena bitcoina povzroči večje rudarjenje bitcoinov in večjo porabo elektrike. Višji stroški energije bi prinesli rast inflacije in padec dolarja, to pa bi dodatno spodbudilo povpraševanje po bitcoinih in povečano raven rudarjenja, s čimer bi se cikel nadaljeval. Vrednost bitcoina bi šla v neskončnost, cene energije bi skokovito porasle, gospodarstvo pa propadlo. Mogoče bi moral res kupiti nekaj bitcoinov," je (zelo poenostavljeno in z vprašljivimi predpostavkami) zapisal na omrežju X.