V torek sta newyorška delniška indeksa S&P 500 in Nasdaq dosegla najvišjo vrednost v zgodovini, novi rekordi so padali tudi v Evropi. Londonski FTSE100 je prvič prebil mejo 7.500 točk, frankfurtski DAX30 pa je popoldne dosegel 12.841 točk, a je nato sestopil z zgodovinskega vrha. Nemški konjunkturni indeks Zew je maja pri pri 20,6 točke dosegel najvišjo raven po juliju 2015 (več v spodnji infografiki). Ameriška valuta je zdrsnila najnižje v zadnje pol leta. Za evro je bilo treba danes plačati že 1,1123 dolarja.
Dolar leto začel zelo obetavno
Dolar je oslabilo poročanje medijev, da je Donald Trump ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu izdal zaupne informacije o Islamski državi, negativno pa je vplivala tudi novica, da je prejšnji mesec število novogradenj v ZDA na mesečni ravni padlo za 2,6 odstotka. Na začetku januarja je dolar v primerjavi s košarico valut dosegel 14-letni vrh, saj so devizni trgovci pozdravili Trumpove načrte o znižanju davkov in večjem obsegu infrastrukturnih projektov, v zadnjem obdobju pa vedno bolj prevladuje mnenje, da se Trump premalo posveča izpolnitvi obljub.

Okrevanje cen nafte
Cene nafte, ki so prejšnji teden po več kot dvotedenskem padanju pristale na letošnjem dnu, so v ponedeljek občutno okrevale, saj se največji izvoznici na svetu Savdska Arabija in Rusija strinjata o podaljšanju Opecovega dogovora o znižanju proizvodnih kvot, ki se bo iztekel konec naslednjega meseca. Dogovor naj bi naslednji četrtek podaljšali do konca marca 2018. Sod (159 litrov) brenta je v ponedeljek dosegel 52 dolarjev, a je v torek spet sledila pocenitev, saj so naftni trgovci že v pričakovanju svežih podatkov o ameriških zalogah nafte, ki bodo objavljeni v sredo.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 16. maj:

NLB končno na prodaj
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP (780 točk) v torek tretji dan zapored dan končal z negativnim predznakom, v primerjavi z začetkom leta pa je še vedno spodbudnih deset odstotkov v plusu. Za največ vznemirjenja je v ponedeljek poskrbela novica, da bo največja slovenska banka NLB končno na prodaj, deset odstotkov tranše, ki se bo prodajala, pa je predvidenih za male vlagatelje. Seveda je vprašanje, kakšno bo zanimanje, potem ko je bila pred desetletjem izkušnja z Novo KBM za številne zelo boleča, saj so ostali brez celotnega vložka.
Težko verjeti, da bo delnica kotirala pri knjigovodski vrednosti
Predvsem bo zanimivo videti, po kakšni ceni se bo prodajal NLB. "Da bi dosegli knjigovodsko vrednost, je pretirano, vsaj če vemo, pri kakšnih vrednostih kotira tuja konkurenca. Banki Unicredit in Reiffeisen,recimo, kotirata pri 0,7-kratniku knjigovodske vrednosti," je za Finančne krivulje povedal Luka Flere iz KD Skladov, ki meni, da je čas za prodajo NLB-ja ugoden: "Sentiment je pozitiven, v zadnjem obdobju po svetu narašča interes za bančne delnice. Še en pozitiven dejavnik je rastoča inflacija, ki nakazuje konec obdobja nizkih obrestnih mer."
Spodbudni četrtletni rezultati
Luka Flere je pokomentiral še četrtletne rezultate NLB-ja: "Zadnji rezultati so spodbudni in kažejo, da se poslovanje stabilizira. Lani je bilo 110 milijonov evrov dobička, v prvem četrtletju pa malo manj kot 82 milijonov. A treba je povedati, da takšna rast dobičkonosnosti ne izvira iz poslovanja banke, saj gre za nekatere enkratne učinke, predvsem za prodajo delnic Petrola, s čimer je banka iztržila 9,5 milijona evrov, in sprostitev rezervacij za nekaj več kot 25 milijonov evrov. Kapitalska ustreznost banke ostaja visoka, zmanjšuje pa se tudi delež slabih posojil."

Tveganj kar nekaj
O prodaji NLB-ja so govorili tudi v Studiu ob 17h. Matej Šimic iz Alte invest meni, da so pričakovanja politike o tem, da bi lahko banko prodali po knjigovodski vrednosti, verjetno previsoka. "So nekatera tveganja, saj bi vlagatelji želeli določen diskont.". Draško Veselinovič, nekdanji prvi mož Ljubljanske borze, težko ugiba o ceni delnice: "Imamo sicer gospodarsko rast, rejtingi so se izboljšali, vseeno je neznank precej." Novinarka Financ Petra Sovdat pa opozarja na politično tveganje: "Na koncu se lahko politiki spet odločijo, da 'družinske srebrnine' ne bomo prodali, poleg tega ne gre za prodajo kontrolnega deleža. Po prodaji bo verjetno lastništvo razpršeno, kontrolni delež bo imela še vedno država. Zakaj bi kdo plačal prevzemno premijo, če ne bo mogel vplivati na upravljanje banke?"