Kdo ve, zakaj se je izjemnemu športniku, ki je med drugim leta 2015 severno steno Matterhorna (brez varovanja) preplezal v rekordnem času (ena ura in 46 minut), zameril ta naložbeni razred? Res je, da delnice veljajo za bolj tvegane kot bančni depozit ali obveznice, pa vendar – za dolgoročno varčevanje (vsaj 10 let, še bolje 20 ali 30) boljše izbire ni in v resnici največ tvega tisti, ki v nedogled vztraja v bančnih depozitih. To kaže tudi zgodovina. Po 20-letnem obdobju je namreč skoraj 90-odstotna verjetnost, da bomo realno, torej z upoštevanjem inflacije, v bančnem depozitu izgubljali, medtem ko je na drugi strani v istem obdobju kar 99-odstotna verjetnost, da bomo na delniških trgih premagali inflacijo in tudi realno nekaj zaslužili.

Moč obrestno-obrestnega računa
Če imamo pri izbiri delnic še posebej srečno roko, so donosi lahko res izjemni. Kdor je pred 20 leti kupil delnice Nvidie ali pred 10 leti delnice Tesle, ima na primer več kot 100-odstotni povprečni letni donos. A naj pričakovanja ne bodo previsoka. Tudi če bo povprečna donosnost takšna, kot je bila v vsej zgodovini Wall Streeta (okrog 10-odstotna letno), bo privarčevani znesek vidno presegel tistega v depozitu. Primer: 50 evrov mesečno za nakup točk vzajemnega sklada ali ETF-sklada (priporočljivo je, da so naložbe takšnega sklada čim bolj razpršene po različnih panogah in regijah sveta) bi v 30 letih ob 10-odstotni povprečni letni donosnosti naneslo 114 tisoč evrov. Če bi iste mesečne zneske namenjali le varčevanju na banki in dobivali povprečno triodstotno obrestno mero, bi se po 30 letih nabralo 29 tisoč evrov. Toliko za razmislek ob svetovnem dnevu varčevanja, ki je bil 31. oktobra. Ključen je seveda dolgoročni horizont, kdor pa na borzo vlaga le z mislijo, da bo v enem letu obogatel, je velika verjetnost, da mu ne bo uspelo.

Čakajoč na razplet dvodnevnega Fedovega sestanka
Aktualno dogajanja na delniških trgih je medtem še naprej precej napeto. Po visokih padcih v lanskem letu so sicer indeksi v prvi polovici letošnjega leta vidno okrevali (v ZDA resda predvsem na račun peščice delnic iz tehnološkega sektorja), toda avgusta je sledil popravek navzdol, ki se je zavlekel tudi v september in oktober, vlagatelji pa zaskrbljeno spremljajo vse višjo donosnost obveznic. Ameriška centralna banka (po dvodnevnem sestanku skoraj zagotovo ne bo spreminjala višine obrestne mere) se zaradi še vedno previsoke inflacije kaj dosti ne umirja v svoji jastrebji retoriki, zato se zdi, da bodo obrestne mere na trenutnih ravneh vztrajale kar nekaj časa, to pa bi sčasoma lahko povzročilo recesijo. V Evropi je ohlajanje že zelo očitno, makroekonomski podatki se zadnje mesece vidno slabšajo.

Prvič po juliju 2001 inflacija v območju evra pod tremi odstotki
V torek je bil objavljen podatek, da je BDP v tretjem četrtletju v območju evra (po 0,2-odstotni rasti v drugem četrtletju) zdrsnil za 0,1 odstotka, k sreči pa se je letna inflacija (s septembrskih 4,3) znižala na 2,9 odstotka. Evropska centralna banka bi lahko obresti znižala še kakšen mesec prej kot julija, kot so še nedavno predvidevali terminski trgi, sledili pa bi še dve znižanji v letu 2024. Na obvezniških trgih se takšna pričakovanja že odražajo: če je bila na začetku oktobra zahtevana donosnost desetletnih nemških obveznic več kot triodstotna, je zdaj 20 bazičnih točk nižje. Nižje donosnosti so dobra novica predvsem za zelo zadolžene države, kot je Italija, kjer je (ob zadolženosti, ki dosega 140 odstotkov BDP-ja), servisiranje dolga vse dražje. Če je leta 2020 Italija za obresti potrebovala 57 milijard evrov, bo naslednje leto vsota presegla 100 milijard.

Brent spet pod 90 dolarji
Cene nafte so v torek zdrsnile najnižje po koncu avgusta, brent je spet pod 90 dolarji. Naftni trgovci očitno izključujejo črn scenarij, da bi se lahko v vojno med Izraelom in Hamasom vključil še Iran oziroma da bi lahko videli večji šok na strani ponudbe. Na drugi strani na zadnje pocenitve vplivajo tudi dejavniki na strani povpraševanja. Tu ne gre le za Evropo, ki je na pragu recesije, ampak tudi za še naprej neugodne kitajske podatke, saj se je oktobra indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki meri proizvodno dejavnost, nepričakovano znižal. Svetovna banka je v svoji zadnji publikaciji, objavljeni v ponedeljek, zapisala, da naj bi bila svetovna cena nafte v zadnjem letošnjem četrtletju povprečno pri 90 dolarjih za 159-litrski sod, naslednje leto pa 81 dolarjev. Te projekcije ne bi veljale, če bi se konflikt na Bližnjem vzhodu močno zaostril. Svetovna banka opozarja, da bi v tem primeru cene nafte lahko presegle 150 dolarjev, s čimer bi bile razmere podobne kot ob naftnem šoku leta 1973.