Sto dolarjev, vloženih 1. januarja leta 2010 v indeks S & P 500, je danes vrednih 600 dolarjev, in to kljub kar precejšnjemu padcu v letu 2022. Tudi za svetovne trge, gledano v povprečju, so številke spodbudne, saj so po letu 2010 delniške naložbe, vključno s prejetimi dividendami, v povprečju letno prinašale osemodstotno donosnost, pri čemer je že upoštevana inflacija. Je ta rast še vzdržna ali pa so delniški trgi res že zreli za korekcijo? Vprašajmo drugače: ali lahko vlagatelj, ki danes vloži prihranke v delnice, pričakuje takšno donosnost tudi v prihodnje?

Nizke obresti in nižji davki podžigali rast
Kot piše The Economist, kar nekaj uglednih finančnikov meni, da ne. Michael Smolyansky, član ameriških Zveznih rezerv, je zapisal, da prihaja konec neke dobe in v svoji študiji opozarja, da bo prihodnost prinesla manjšo rast dobičkov podjetij in s tem tudi tudi donosnost delniških trgov. Glavni razlog, da so v zadnjih treh desetletjih delnice hitele navzgor (seveda z nekaj pretresi na začetku stoletja in med finančno krizo ter – zelo na kratko – ob začetku epidemije), so bile predvsem nizke obrestne mere in nižji davki na dobiček. Smolyansky trdi, da se je ta potencial izčrpal, zato bodo v prihodnjem obdobju donosi delniških trgov slabši.

Podjetniški davek v povprečju po več desetletjih spet višji
Tudi pri banki Goldman Sachs menijo, da se to, kar se je dogajalo zadnjih 30 let, verjetno v prihodnjih letih ne bo nadaljevalo, medtem ko so pri hedge skladu Capital Management zapisali, da bi se morale izpolniti vsi najbolj optimistični scenariji, da bi delnice nadaljevale tako visoko rast. Razmere se spreminjajo: obrestne mere so precej višje, kot so bile po finančni krizi (in nič ne kaže, da bi spet padle na ničelno raven), davki se tudi ne znižujejo več. Kot piše The Economist, je analiza med 142 državami pokazala, da so se v letih 2022 in 2023 davki v povprečju zvišali prvič po več desetletjih. Britanci so na primer lani davek na dobiček zvišali z 19 na 25 odstotkov.

So tako visoka vrednotenja upravičena?
Ob vsem naštetem je treba upoštevati še trenutna visoka vrednotenja. Priljubljeni Shillerjev kazalnik P/E (ki upošteva cene delnic in z inflacijo prilagojene dobičke zadnjih desetih let, kar že precej izniči vpliv gospodarskih ciklov) je zdaj kar pri 34. Povprečje je 17, kar pomeni, da so trenutna vrednotenja zelo visoka. Shillerjev P/E je bil najvišje decembra leta 1999 (pri 44,19), tik pred pokom balončka pikakom podjetij. Predvsem tehnološke delnice, ki so v zadnjih mesecih močno poskočile na krilih razmaha umetne inteligence, so zelo visoko ovrednotene, je pa seveda res, da so poslovni rezultati izjemni. Pred tednom dni je navdušila Nvidia, ki je imela v zadnjem četrtletju za kar 265 odstotkov več prihodkov kot v istem obdobju leto prej. Jamie Dimon iz banke JPMorgan pravi, da pri UI-delnicah ne gre (tako kot ob prelomu stoletja pri številnih pikakom delnicah) za neracionalno navdušenje (hype), ampak za rast na realnih temeljih.

Ugodna vrednotenja v Ljubljani in začetek trgovanja z ljudskimi obveznicami
Če iščete podcenjene delnice, je še naprej pravo mesto Ljubljanska borza, kar je seveda premija na likvidnosti in obrobnost trga. Letos so se najbolj, za več kot 30 odstotkov, podražile delnice Nove Ljubljanske banke, katerih tržna vrednost je pred dnevi presegla dve milijardi evrov, delnice pa kotirajo pri manj kot petkratniku lanskega dobička. Ta teden je sicer po izjemni rasti (+16 %) v prejšnjem tednu (ko so vlagatelje navdušili lanski rezultati banke) opaziti nekaj unovčevanja dobičkov, tečaj je zdrsnil na 108 evrov. V torek so začele kotirati ljudske obveznice RS94, ob dobrih 200 tisoč evrih prometa je tečaj malenkost porasel. Za tiste, ki bodo obveznice držali do dospetja (torej vsa tri leta), tečaj na borzi ne igra nobene vloge, v vsakem primeru bodo dobili 3,4 odstotka letnih obresti in na koncu izplačano glavnico.