Od treh vodilnih newyoških delniški indeksov je v torek največ, 0,83 odstotka, pridobil elitni Dow Jones, ki je dan končal pri 39.110 točkah. Indeksa S & P 500 in Nasdaq sta se zvišala za okrog pol odstotka. Tesline delnice so se znova pocenile, in sicer za skoraj odstotek in pol. Foto: Reuters
Od treh vodilnih newyoških delniški indeksov je v torek največ, 0,83 odstotka, pridobil elitni Dow Jones, ki je dan končal pri 39.110 točkah. Indeksa S & P 500 in Nasdaq sta se zvišala za okrog pol odstotka. Tesline delnice so se znova pocenile, in sicer za skoraj odstotek in pol. Foto: Reuters
Medtem ko so podjetja iz družine veličastnih sedem (Nvidia, Microsoft, Apple, Amazon, Meta, Google) v zadnjih treh mesecih lanskega leta občutno zvišala svoj dobiček, pa je Tesla poročala od 40-odstotnem padcu dobička v primerjavi z istim obdobjem 2022. Tesline delnice so letos padle že za več kot 30 odstotkov, po vseh kriterijih pa so še vedno izjemno visoko ovrednotene, tako da nadaljnji padci niso izključeni. Foto: Reuters
Medtem ko so podjetja iz družine veličastnih sedem (Nvidia, Microsoft, Apple, Amazon, Meta, Google) v zadnjih treh mesecih lanskega leta občutno zvišala svoj dobiček, pa je Tesla poročala od 40-odstotnem padcu dobička v primerjavi z istim obdobjem 2022. Tesline delnice so letos padle že za več kot 30 odstotkov, po vseh kriterijih pa so še vedno izjemno visoko ovrednotene, tako da nadaljnji padci niso izključeni. Foto: Reuters

Morda se izide, po navadi se ne.

Zgodovina je polna primerov, kako so se v trenutku, ko je bilo navdušenje nad neko naložbo na vrhuncu, takšni baloni razpočili, kar naj bo opozorilo vsem, ki v zadnjem času stavijo na UI-delnice, kot je Nvidia. Ali pa na kriptovalute. Cisco je bil na prelomu stoletja najvrednejše podjetje na svetu, toda kdor je marca 2000 kupoval njihove delnice in jih do zdaj ni prodal, je (ob upoštevanju inflacije) izgubil 66 odstotkov. Ko je novembra 2021 ves svet govoril le še o električnih avtomobilih, so delnice ameriškega podjetja Rivian dosegle 130 dolarjev, trenutno so več kot 90 odstotkov nižje. Še bolj izpostavljena je Tesla, zaradi nore rasti dolga leta ljubljenček Wall Streeta, zdaj pa delnica, ki je letos znotraj indeksa S & P 500 utrpela največje izgube (-31 %). Pri Wells Fargu so cinično zapisali, da je Tesla rastoče podjetje brez rasti.

Tesla izgublja tržni delež
Če se je še v letih 2021 in 2022 zgodilo, da je imela Tesla v posameznem četrtletju tudi več kot 50-odstotno rast prihodkov od prodaje avtomobilov, je bila rast v zadnjem lanskem četrtletju vsega enoodstotna. Vsekakor mnogo premalo za vrednotenja, ki spremljajo Tesline delnice. Te tudi po zadnjih padcih kotirajo pri 40-kratniku dobička, zato niso izključeni nadaljnji večji padci, sploh ker na trgu električnih vozil ni več takšnega navdušenja, Tesla pa izgublja tržni delež. Leta 2020 ga je imela v ZDA 80 odstotkov, lani le še 55 odstotkov. Wells Fargo je zato ciljno vrednost Teslinih delnic (te trenutno kotirajo pri 171 dolarjih) znižal z 200 na 125 dolarjev. Črni scenarij predvideva celo padec pod 50 dolarjev. Zmernejši so bili pri banki UBS, kjer so ciljno ceno popravili z 225 na 165.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+3,9 %39.110 točk
Nasdaq (New York)

+7,7 %

16.166 točk
Stoxx 600 (Evropa)+5,6 %

505 točk

SBITOP (Ljubljana)+15 %1.439 točk
dolarski indeks+2,7 %103,8 točke
nafta brent

+13 %

87,3 USD
zlato+4,5 %2158 USD
bitcoin

+45 %

61.300 USD

10-letna obveznica (ZDA)

+46 bazičnih točk

4,29 %

Japonska centralna banka je še zadnja, ki je opustila politiko negativnih obrestnih mer. Na torkovem zasedanju je prvič po 17 letih zvišala ključno obrestno mero. Kratkoročno obrestno mero je dvignila z -0,1 odstotka (v negativnem območju je bila od leta 2016) na 0 do 0,1 odstotka. Tokijski delniški indeks Nikkei je v torek pridobil odstotek in se znova zavihtel nad 40 tisoč točk. Foto: Reuters
Japonska centralna banka je še zadnja, ki je opustila politiko negativnih obrestnih mer. Na torkovem zasedanju je prvič po 17 letih zvišala ključno obrestno mero. Kratkoročno obrestno mero je dvignila z -0,1 odstotka (v negativnem območju je bila od leta 2016) na 0 do 0,1 odstotka. Tokijski delniški indeks Nikkei je v torek pridobil odstotek in se znova zavihtel nad 40 tisoč točk. Foto: Reuters

Kako sestaviti pravi portfelj?
Kapitalski trgi so, zgodovinsko gledano, vseeno najboljša priložnost za plemenitenje prihrankov, toda treba je upoštevati nekaj pravil. Vročih zgodb se je treba lotevati zelo previdno, predvsem pa mora vsak poskrbeti za razpršen portfelj, morda tudi prek nakupov ETF- ali vzajemnih skladov. Kdor bo kmalu prihranke potreboval v krajšem roku, na primer v petih let, naj bo bolj konservativen (z večjim deležem obveznic na primer), kdor ima daljši časovni horizont (20 let in več), naj vključi več tveganih naložb. Vsekakor naj prevladujejo delnice (iz različnih panog), kriptovalute, če že, naj predstavljajo le majhen del portfelja. Nekaj odstotkov. Žal večina kupcev vidi le možnost visokega zaslužka, slabega scenarija pa nočejo predvideti. Vsak, ki zdaj vstopa na ta trg, bi se moral vprašati, ali je pripravljen, da izgubi 80 odstotkov vložka.

V torek Dan slovenskega kapitalskega trga

Agencija za trg vrednostnih prepirjev pripravlja Dan slovenskega kapitalskega trga, ki bo v torek, 26. marca, v ljubljanskem hotelu Union. Dogodek se bo z nagovorom finančnega ministra Klemna Boštjančiča začel ob 10.00, v prvem delu bodo predstavljene možnosti financiranja prek borze in na okrogli mizi tudi izkušnje javnih družb s kotacijo.

Po 13.30 bo dogodek namenjen tudi malim vlagateljem, ki se bodo lahko seznanili z zakonitostmi delovanja kapitalskih trgov in dobili nasvete, kako sestaviti portfelj. Na koncu se bo predstavilo pet najboljših slovenskih družb. Brezplačne prijave tukaj.

V redni mesečni anketi Bank of Americe med upravljavci premoženja po vsem svetu je opazno, da so pričakovanja o svetovni gospodarski rasti na najvišji ravni v zadnjih dveh letih, želja po tveganih naložbah pa najvišja po novembru 2021. Delniške naložbe so vse bolj v ospredju, opaziti je rotacijo na evropske trge, na trge v razvoju in tudi v finančni sektor. Na vprašanje, ali menijo, da se pri delnicah, ki blestijo na krilih umetne inteligence, napihuje premoženjski balon, jih je 45 odstotkov odgovorilo negativno, 40 odstotkov pa pozitivno. Foto: Bloomberg
V redni mesečni anketi Bank of Americe med upravljavci premoženja po vsem svetu je opazno, da so pričakovanja o svetovni gospodarski rasti na najvišji ravni v zadnjih dveh letih, želja po tveganih naložbah pa najvišja po novembru 2021. Delniške naložbe so vse bolj v ospredju, opaziti je rotacijo na evropske trge, na trge v razvoju in tudi v finančni sektor. Na vprašanje, ali menijo, da se pri delnicah, ki blestijo na krilih umetne inteligence, napihuje premoženjski balon, jih je 45 odstotkov odgovorilo negativno, 40 odstotkov pa pozitivno. Foto: Bloomberg

Cena bitcoina na eni od menjalnic pod 10.000 dolarjev
Navdušenje nad kriptovalutami se je sicer v zadnjih dneh poleglo. Potem ko je bitcoin prejšnji teden malo nad 73 tisoč dolarji postavil rekordno vrednost, je zanihal za dobrih 10 tisoč dolarjev navzdol. Trenutno je tik nad 61 tisoč dolarji. Na začetku tega tedna se je zgodil tudi "flash crash", ko je na menjalnici BitMEX nekdo prodal večjo količino bitcoinov (skoraj tisoč bitcoinov v razmiku nekaj ur). Cena, merjena v stabilnem kovancu tether, se je za hip sesula celo na 8900 dolarjev, BitMEX pa je bil prisiljen ustaviti dvige. Primer ni prvi takšen in je dobro opozorilo vsem, kaj se zgodi, če večji prodajalec izstopi iz naložbe, kaj šele, če bi se zgodil kakšen panični naval množice prodajalcev. Težavo lahko predstavlja tudi kupovanje z vzvodom pri pomembnejših vlagateljih, kot je podjetje MicroStrategy (v lasti ima 214 tisoč bitcoinov - dober odstotek celotne ponudbe), kar bi lahko poglobilo padce.

Tržna kapitalizacija kriptotrga do 7,5 bilijona?
Pri družbi Bernstein menijo, da padec bitcoina s 73 na 63 tisoč dolarjev predstavlja dobro nakupno priložnost pred aprilskim "halvingom", ko bodo rudarji za vsak potrjeni blok prejeli pol manjšo nagrado (namesto 6,25 le še 3,125 bitcoina). V preteklosti je po "halvingu" sledila močna rast bitcoina oziroma vseh kriptovalut. Zadnji "halving" se je zgodil maja 2020, ko je bil bitcoin še pod 9000 dolarji. Leto pozneje je bila njegova vrednost dobrih 500 odstotkov višja. Nekaj podobnega pričakujejo tudi pri Bernsteinu, saj napovedujejo, da bi bikovski trend na trgu kriptovalut lahko trajal še kakšno leto in pol, do konca leta 2025 pa bi se lahko tržna kapitalizacija celotnega trga potrojila in dosegla 7,5 bilijona dolarjev.